Kategorija: Obvestila

Zgodba je večini udeležencev skupnega tabora v Paklenici že poznana. Pekoče blazinice na prstih, utrujene roke, bolj ali manj toplo morje in večerno druženje na veliki terasi naših apartmajev v stilu komada skupine Zmelkoow: ” več kot spijemo lepši smo in boljše plezamo…” .A očitno je to recept, ki nam ustreza.

Letos se nas je namreč zbralo kar lepo število, takole na približno okoli 25. Od prihoda najzgodnejših v sredo zvečer, pa do ponedeljkovega odhoda najpoznejših, smo tekom tabora preplezali skoraj 30 različnih smeri. Nima smisla naštevati vseh, a po poslanih podatkih udeležencev, lahko izpostavim nekatere. Največkrat je bila plezana smer Watersong 6a+ (10 udeležencev), Velebitaška (6 udeležencev), sledijo Severno rebro, Oprosti mi pape in Karabore s po petimi udeleženci. Najtežje pa so bile bolj ali manj prosto preplezane naslednje smeri; Johnny 7a, Funkcija 6c+,Bezsmrtnici 6c, BWSC 6c, Nidia 6b+, Velebitaška 6a+, Kača 6a+…Za popestritev pa smo nekateri obiskali še stene Strogirja in Tulove grede.

Hvala Maji za vložen trud pri reševanju vseh logističnih zapletov glede nastanitve v apartmajih. Pridno trenirajte do spomladanske Paklenice.

Za vikend sem se pridružila AO Rašiči in Soškemu AO pri ledeniški turi. V večernih petkovih urah smo se z avtobusom odpeljali proti območju Bernina v Švici. Zjutraj smo se z vso robo odpravili proti Tschierva Hütte. Štartaš dobesedno v parku, tako da nimaš prav za prav občutka, da bom prišel v območje tri- in štiritisočakov. Počasi pridobivaš na višini, saj dobro uro hodiš samo po dolini, kjer načeloma turiste za 30 frankov pelje tudi kočija. Na koncu ‘turističnega dela’ je hotel s kofetom in okusnimi (in dragimi) torticami. Od tu imaš še 2 uri vzpenjanja do koče, ki leži na nadmorski višini 2.584. Koča je že zaprta, ima pa luksuzno zimsko sobo (in pa IBAN, kamor nakažeš prostovoljni prispevek). Pri dan nam je vreme služilo bolj od pričakovanega, tako da smo cel dan imeli sonce. V popoldanskih urah smo potrenirali manevre in visenje v razpokah. Proti večeru se je zoblačilo, a smo s pozitivnimi mislimi na dobro vreme v nedeljo odšli spat. Budilka ob štirih je bila najprej prestavljena na 5. uro, kasneje pa smo kočo zapustili šele po deveti uri, saj se vreme ni izboljšalo, zato nam je preostal samo povratek v dolino.

Kljub temu, da nismo osvojili nobenega vrha, je bila pot v Švico dobra popotnica za vnaprej, saj območje ponuja ogromno vrhov z možnostjo vzpona po ‘normalki’ ali pa s težavnostjo primerni tudi manj izkušenim.

Prvotne plane za nedeljo nam je v Julijcih prekrižala slaba vremenska napoved. In kaj je lepšega, kot turobne jesenske dni preživeti na toplem primorskem soncu? Ko se plezalni dan konča s kozarcem dobrega vina v roki in pogledom uprtim v zlato obarvano Osapsko steno, težko kaj. Pa nismo začeli v Ospu. S Filipom in Markom smo se najprej odpravili v Glinščico. Pred mesecem sva s Saro plezala znani Veliki raz (La grande 5c+,120m). Desno od omenjene smeri so se v steni bleščali novi svedri. “Nova smer?” vprašam sosednjo italijansko navezo. “Ne, že zelo stara” odgovori, “a na novo opremljena s svedrovci”. Bojda primerljivih težav, kot Veliki raz. In ravno ta varianta je bila naš prvi cilj. Ponuja prijetno plezanje, glavne težave in najlepši del smeri predstavljata 2. in 3. raztežaj (če prve dva združiš v enega). V smeri res tiči nekaj zgodovinskega železja. Po opravljenem vzponu smo se po robu doline Glinščice spustili v vasico Botač in se po drugi strani doline povzpeli pod vznožje Zelenega raza (Spigolo Verde 140m IV-III). Po opravljenem vzponu je padla ideja še za eno smer in ker sta bila Mark in Filip v teh koncih prvič, smo se odpeljali še v Osp ter splezali še tretjo klasiko teh koncev-smer Medo. Zadovoljni smo zaključili dan pri Vovku…

V JV steni Nad Šitom glava sva Božidar Družijanić in Lidija R. Družijanič 13. 9. 2022 dokončala ter splezala prvenstveno smer »Lanin nasmeh« in jo v celoti opremila s svedrovci. Podatki: 125 m,6a+.

Plezala: Božidar Družijanić in Lidija R. Družijanić, 13.9.2022.  

Prvo ponovitev sva 5. 10. 2022 opravila Božidar Družijanić in Miha Novak iz AO Jesenice. 

Skala je odlična, a ker je smer nova, previdnost vseeno ni odveč.  Za plezanje potrebuješ 60 m vrv in  9 kompletov, dodatno varovanje ni potrebno.  Abzajli so urejeni po liniji smeri in so dolgi približno 25 m.

Smer vstopi skupaj s smerjo »Za dva groša fantazije«, kjer po drugem svedrovcu  »Lanin nasmeh« nadaljuje naravnost gor po poči in platah. Drugi raztežaj zopet plezamo po platah in dosežemo varovališče pod večjim stebrom. Ob desni strani stebra poteka varianta »Stoletja«. Tudi v tretjem raztežaju plezamo po platah v stebru, višje nas pričaka poč, ki je ključ smeri in s katero se steber zaključi. Priplezamo na varovališče na razu. Od tu lažji raztežaj v desno, kjer prečimo smer Stoletje in nadaljujemo do varovališča pred izstopnim raztežajem. Le-ta zopet poteka v platah in se občasno dotakne mamljive poči na levi, nakar dosežemo vrh smeri.   

1.R. 6x, 6a, 24m,

2.R. 4x, 1 su, 5a, 26 m

3.R. 8x, 1k, 6a+, 25m,

4.R. 3x, 4c, 23m in

5.R. 6x, 6a, 27 m.

Hvala PZS KA za dodeljeno opremo.

Božidar Družijanić, AO Jesenice

Pretekli konec tedna smo se z AO Jesenice mudili v tujih gorstvih. Krenili smo v Grazer Bergland, ki ponuja obilo dobrih, navrtanih smeri s kompaktno skalo. Vmes se najde ogromno zelenja, ki večino časa ne dela preglavic, razen, kadar izgubiš kompas in se znajdeš v divjem svetu humusa in strmini. No, pa saj vsi fotografirajo svoje gobarske podvige, tudi mi smo šli oprezati za jurčki, a na koncu nabrali le listje za čevlji in mah za nohti 😉 

V Grazer Berglandu se bohoti kar nekaj skalnih svetov, med najbolj znanimi so t.i. Röthelstein in Rote Wand ter Brunntalwand. Smeri ponujajo različne težavnosti in dolžino, tako da se za vsakega ‘sladokusca’ najde prava poslastica.

Najbolj zgodnji so že v petek ogrevali skalo za nadaljnje naveze, preostali pa smo tekom petka, vse do poznega večera, počasi kapljali in se drug za drugim zbirali za mizo, ki je bila polna bistroumnih glav, pa tudi pogonske tekočine, glasbe in smeha ni manjkalo. 

V sobotnem jutru smo se naveza za navezo drenjali v kuhinji in molili svoje skodelice kuharjem kave, da smo prebudili naše zaspane ude, po kavi pa hitro dali pod zob nekaj zasluženega zajtrka – ponoči smo namreč kar garali. S polnimi želodčki, srbečimi prsti in odličnim kofeinskim odmerkom smo se hitro trpali v avte in hiteli vsak svojemu cilju nasproti.

Naša naveza Filipa, Gašperja v vodstvu in moja malenkost, se je spopadala s težavami v smeri Das Letzte im Fels in jih mestoma tudi našla. 430 metrsko smer smo pogumno ubijali skoraj ves dan, na koncu pa le zasluženo prišli do vrha. V vseh 12 raztežajev je dišalo po »dunajcu«, zadnji raztežaj pa smo že vsi prisotni cedili sline in hiteli do parkirišča. Mislim, da Filipu in Gašperju še danes odmeva moj, prevečkrat ponovljeni stavek: »O, komaj čakam dunajca«, in verjetno se jima iz glave ni izbrisala slika razočaranega obraza, ko smo spoznali, da se vrata v gostilno zatikajo, saj so bila – kakopak – zaklenjena.

Ni bilo vse zaman, navkljub prikrajšanemu zrezku, je bila za nami odlična plezarija, nabrali smo kar nekaj vzponov, vsi prisotni člani se lahko pohvalimo z naslednjimi splezanimi smermi:

Petek:

• Božo & Lidija: Rote Wand, Feuervogel, 6+, 215m,*
• Pero & Tina: Hugelstein, Henkelgalerie, 5+, 230m,
• Nanika & Metod: Röthelstein, Schlangengrube, 5, 330m,
• Mark & Grega & Noel: Röthelstein, UFO, 6+, 360m,
• MIchel & Mare: Röthelstein, Winnetouweg, 5- (4- obl), 290m.

Sobota:

• Božo & Lidija & Doroteja:
  • Rote Wand, Serengeti, 6, 265m,**
  • Rote Wand, Waschrumpel, 6, 230m.***
• Tina & Matevž: Rote Wand, Feuervogel, VI+, 200m,
• Jao & Čaro: Rote Wand, Chefpartie, 7+, 215m,
• Raf & Nanika & Renata (1. naveza) ter Gašper & Filip & Petra (2. naveza): Röthelstein, Das Letzte im Fels, 5-, 430m,
• Pero & Tina: Rote Wand, Weg der alten Männer, 6a+, A0, 200m,
• Mark & Grega: Rote Wand, Rote Wand, Erdgeisterweg, 6+, 300m,
• Noel & Metod: Rote Wand, Erdgeisterweg, 6+, 300m.

Nekateri smo plezanje zaključili že v soboto in se vrnili v domače kraje, najbolj zagreti optimisti pa so kljubovali vremenski napovedi in počakali na dež v jutranjih urah in se prav tako počasi vrnili v svoje kamre. Je pa vsaj šotore in avte opralo.

Na koncu smo se iz Grazer Bergland-a vrnili vsi pozitivni, tako ali drugače! Hvala vsem za prijetno plezalno druženje in uživanje. 

_{*Lepa in zelo razgibana smer. Prva dva – rdeča raztežaja priporočljivo kaminsko plezanje navzven. Ponekod je skala malenkost mastna. V smeri najdeš “piksno” z vpisno knjigo. Pisalo prinesi s sabo – Lidija}

_{** Prijazno plezanje po prijaznih ploščah, okrašenimi s številnimi oprimki. Nekaj detajlov je v zadnjih dveh raztežajih – Lidija}

_{*** Čudovite, čvrste plate, z dovoljšno mero oprimkov in stopov ob plezanju na trenje, predvsem v začetnih raztežajih. V zadnjem raztežaju te za nagrado čaka še kamin, s širokim plezanjem – Lidija}

1 2 ►