S tečajniki v skalo – Glinšca

Prejšnji vikend smo določili, da vreme bo in smo se s tečajniki zapeljali na Primorsko v Glinščico. Plezanje večraztežajnih smeri ni kar tako. Z vsakim ”cugom” si višje in bolj v negotovosti, vprašanje preživetja postaja vedno večji vprašaj….

No, to negotovost smo s tečajniki, ki se jih je zbralo devet, hitro rešili. Po plezanju smeri čisto do vrha, smo dodali še tehniko vračanja iz stene in – kamen se jim je odvalil s srca – da se vrniti iz stene nazaj med žive!!!! YESS!! Po tej izkušnji so se lažje predali alpinizmu (le da še ne vejo vsega, kaj jih še čaka…)

Tečajniki in podporna ekipa, smo se nato s postankom v Kozini, potešeni in umirjeni odpeljali domov (kot se spodobi).

Breitwand

Včeraj sva za odprtje sezone s Saro obiskala to simpatično, 120m visoko steno ob Miljskem jezeru. Plezala sva smer Seinerzeit (5a). Smer ima sedem krajših raztežajev, premore odlično skalo (gnajs) in varovanje ter ponuja raznoliko plezanje. Pred najinim plezanjem je v steni potekala delovna, čistilna akcija odstranjevanja majavih skal in zelenja, pa je bila zato smer mestoma prašna. No, dež bo naredil svoje.

Srednja peč

Prejšnji vikend, natančneje 24. aprila smo šli Katarina, Nik in jaz preveriti nekaj, kar je na eni sliki izgledalo kot strma grapa, na drugi pa kot položen graben in sicer v malo znani gori, ki se imenuje Srednja peč. Domnevanja so se izkazala za pravilna in grapa je bila prav lepa. Dolga okrog 150 m in solidne strmine. Mehak sneg na južnih pobočjih je v senci grape hitro zamenjal suh in sprijet. Grapa nas je pripeljala v škrbino približno 50 m od vrha. Do tja smo potegnili še dva kratka raztežaja saj je bil teren silno krušljiv v vmesnem sidrišču pa smo za spomin pustili klin.

Grapa se nahaja v severovzhodni steni Srednje peči in je z Vrtače vidna kot najbolj izrazit graben.

Sestop je bil po smeri običajnega pristopa, v znamenju kotaljenja snega, kepanja in izdelave toboganov.

Silver panterja v Pink Pantherju

Na hitro sva se, glede na vse ugodne razmere odločila, da greva zopet v kraje, ki naju ne razočarajo in se jih ne moreš naveličati. Odpravila sva se v letos prvo rundo Paklenice.

Najprej sva se malo popipsala, nato uživala v risanki, za nagrado privoščila rogljiček in za konec stopila ob desni in levi bok Nosorogu, vmes pa ob večerih poskrbela za razstrupljanje s šparglji.

- Slovenski PIPS 6a/ a+; 200m 

Izpred petih let, ko sva ga plezala prvič, ni še nič lažji. Z razliko, da sva tokrat vedela, kaj naju čaka in da sva znameniti kamin zlezla mnogo bolj suvereno.

- Pink Panther 6a+, 420m

V smeri sva bila prvič in kljub dolžini uživala vse do vrha. Konstantna, napeta težavnost, razen prizanešenih zadnjih dveh raztežajev, je lepo plezljiva. Vmes, v drugi tretjini, se nahaja »piknik plac«, z vseh strani zaprt z drevjem. Ponudi ti počitek v zavetju prijetne sence, za kakšne druge prijetnosti, pa prepušča željam in idejam posameznikom.

Za opravljeno res lepo smerjo, pa pride na vrsto malo manj prijazen sestop med z borbo prehodnim šavjem, desno (proti V), vse dokler ne prideš do melišča, ki te pripelje do vstopa v Manito peć. Za prebijanje skozi šavje je dobro imeti čelado in čim manj gole kože, sicer so ti lasje šteti in kratkotrajne brezvsebinske tetovaže zagotovljene.  Ker je to ena izmed najbolj dolgih smeri v Paklenici, se brez zadostne količine napitka, po njej ni pametno podajati.

- Kameni Croissant 6a, 130m

Kratka in sladka smer s pravim pomenom imena. Le v zadnjem izstopnem previsu, je potrebno stisnit in se dobro odpreti navzven.

- Kikos bohrer 6a/a+, 100m

O, ta nama je pa v previsu dala »pelina piti«, ampak se nisva predala in se po premaganem detajlu, naslajala nad zmago. Če me sedaj vprašate, kako sem se postavljala v boju s previsom, ne znam odgovoriti. Očitno sem za čas »zapustila telo« in se kar naenkrat znašla nad njim.

- Spitt Bull 6a, 145m

Z dnevom odhoda sva se za zaključek pocrkljala z že poznano neproblematično smerjo, s kratkim sestopom in še krajšim dostopom.

 V teh štirih marčevsko – aprilskih dneh sta nama, poleg vremena z idealnimi temperaturami, prizanesla še ura s podaljšanim dnevom in majhna obljudenost plezalcev.

 

 

Turno med Avstrijo in Italijo

Res se sprašujem, kaj nas tako vleče tja čez mejo? Sneg je isti, pa tut kaj dosti več ga ni, kot tu pri nas na 1500 m in višje… No, prav tu pa je tudi odgovor. Eni, ki smo že malo v letih, se pri izbiri ture radi oziramo za bolj humanimi pristopi – kar običajno pomeni – na parkirišču hop na smuči in v breg. Žal se pri nas, razen parih izhodišč, tega ne da narediti. Krma, Tamar, Vrata, Bohinj … povsod je treba tabanati ene dve uri, da ti je naposled dano stopiti na smuči, oziroma navkreber. Tam čez mejo pa se (v enakem času) gosposko pripelješ na spodobno višino, kjer je zadosti snega, si natakneš dilce in že si debelo v zasneženih hribih.

Prav nič drugače ni bilo tudi pretekli vikend, ko smo se GRS in AO člani združno zapeljali proti Vzhodni Tirolski, točneje v Villgratental in po dveh urah vožnje v zaselku Kalkstein na 1600 m usmerili smuči v smeri Kreuzspitze 2624 m. Dolina lepo zaokroži polnih 360 stopinj, tako nas pomladansko sonce ni zdelalo le po eni strani, pa še sneg je bil primerno prepariran za uživaško smuko. No, na vrhu še lep pogled proti Dolomitom na jugu in v centru – le teh – Trem Cinam, kot proti Gr. Venedigerju na severu.

Prespali smo v prijetnem apartmaju v Toblachu, naslednje jutro pa po premisleku izbrali severni pristop v skupini Fannes – Sennes z izhodiščem pri jezeru Pragser (1500 m). Precej zanimivo je bilo prečenje zaledenelega jezera s smučmi na nogah, nad njim pa smo udeli ozek in strm žleb, ki nas je pripeljal na lepo planoto pod Seekoflom. Tam so nas sledi predhodnikov potegnile pod lepa, severna pobočja Fossesser Riedla, 2350 m in bližnjega vrha. Na vrhu smo hitro naredili plane za naslednjih nekaj let in se po čudovitem snegu odsmučali nazaj dol k jezeru. Potrenirali smo drsalno tehniko in skoraj izboljšali rekord na 1000 m – saj je preveč dišalo po osvežitvi v prtljažniku kombija. Vožnja domov je bila seveda ena sama rutina.

AO smo zastopali (in uživali): Mare Š., Aleksandra, Maja, Manca, Gorazd, Luka, Andrej in Raf.