Mala Mojstrovka

Po nevihti, ki je v Julijce in celo k nam na Jesenice prinesla babje pšeno, sva se z Evo odpravila proti Mali Mojstrovki.

Še najlepše razmere so bile pod vratci, kjer se je našlo do 20 cm napihanega snega in babjega pšena.

Nad Vratci je 30 dolžinskih metrov kopno, potem pa je na Grebencu pretežno ledeno. Mala Mojstrovka pa je spihana.

Od Vratc pa do ceste sva prismučala brez ene same praske :)

Sappada

Včeraj sva se s Saro odpeljala v Sappado. Odpravila sva se do slapu Lo Specchio di Biancaneve. Za razliko od zadnjega obiska pred dvema tednoma, ko sva se z Gregom drenjala z ostalimi plezalci v ” Zamrznjenih solzah” in v Carpe Diem, sva bila tokrat v celem slapu popolnoma sama. Prve štiri raztežaje sva preplezala v odličnih razmerah, v zadnjem petem, pa se je že čutil vpliv inverzije in visokih temperatur, zato sva se predčasno odločila za povratek.

Kukova špica in Plankowitz špica

V soboto skupna tura (z enim 1 tečajnikom) na Kukovo špico. Sneg se začne od prečke navzgor (ok. 1500 m), kjer je prav lepo zimsko vzdušje. Od Gulc do vrha se da lepo popikat, ne sme se pa zdrsnit! Lepa tura v idealnem vremenu. Udeleženci: Lidija S., Metod, Andraž, Raf.

V nedeljo pa s trhlenimi nogami še na eno turno smuko v Visoke ture – na Plankowitzspitze (2412 m) iz doline Zederhaus. Nabralo se nas je 6 (Mare Š., Aleksandra, Nani, Robi, Maja in R.). V dolini je še dovolj snega, prav tako tudi na hribu, je pa vse sorte kvalitete. V dokaj lepem vremenu smo bili hitro na vrhu, smučarija pa odlična do dobra (kakor komu…), le spodaj je zaradi toplega vremena že cukalo.

Kot vse kaže bo letošnja zima v stilu plezaj pri nas, smučaj pri sosedih. Mogoče bo pa drugo leto bolje…

Pršičarjenje: https://youtu.be/lKvkU7VngM0

 

 

Po Centralni grapi na Begunjščico

Z Ireno, sva se včeraj odpravila proti Ljubelju, smer vrh Begunjščice po Centralni grapi. Že po poti proti Zelenici, sva opazovala pobočje in si zanimanjem ogledovala, kam se odpravljava in kakšne so razmere. Šentanski plaz je v spodnjem delu že lepo kazal kamenje. Centralna grapa je bila nekoliko bolje zalita, tudi v spodnjem delu. Zgornji del in vrh pa je bil v megli, zraven  je začel pihat še veter. Razmišlja sva, če se mogoče raje obrneva in se vrneva drugič. Nisva vedela v kaj se podajava, zraven  nama je pa  še megla zakrivala pogled. Čas, ki sva ga porabila za pogovor  z drugimi, ki so se vračali in razmišljanje, kaj naj narediva je prispeval, da ko sva nadaljevala, se je megla razkadila in veter umiril. Grapa je bila lepo zalita, bilo je kar nekaj pršnega snega in malo ledenih mest. Na vrhu, naju je pričakal čudoviti dan. Najina prva grapa, ki sva jo prehodila sama, brez spremstva bolj izkušenih od naju. Občutek je bil enkraten, s super razgledom. Pozdravila naju je skupina kavk, ki so bile pripravljene za najino malico, prileteti tudi na roke. Dan, ko si na vrhu in se ti nikakor ne mudi nazaj dol. Počasi sva se spustila proti Robleku in naprej v dolino drage in v zadnjem delu z  drugim avtom zaključila krog na Ljubelju. Enkraten preživeta sobota.

 

Eckkopf 2871m

Včeraj, med vzponom na Stanziwurten, mi je v oči padel marknten vrh, ki se dviga nad dolino Zirknitztal. Zadovoljiva količina snega in lepa okolica sta pripomogla, da sem se danes z Gorazdom in Mihom vrnil v te konce. Hrib za nekaj metrov presega naš Triglav in ponuja lep razgled. Vrh s smučmi ni dostopen, potrebno jih je pustiti kakih 150 m nižje. Tura je v celoti izpolnila naša pričakovanja, hkrati se nam je porodilo nekaj idej za prihodnje cilje.