Avtor: Katarina Noč Feldin

Do nedavnega meni popolnoma neznani kup rdečkastega peska in kamenja nekje v južnem ostenju Planjave, ki se imenuje Rdeči kup, mi je od sobote dobro ostal v spominu. Z Rokom in Anžetom smo dostopili po grapi Levo od Rdečega kupa, kjer smo z izjemo dveh lažjih skokov štirice na začetku, poplezavali po lahkem terenu. Sicer naj bi se do Rdečega kupa dalo dostopiti tudi po Grapi za Rdečim kupom, ki pa ima nekoliko težji skok, poleg tega je letos v njej še veliko snega. Na prvi pogled zgleda greben Rdečega kupa popolnoma nepreplezljiv. Prepadi na vse strani, nikamor za stopit, drobljiva skala, ki se kar melje pod prsti. Tako je bil tudi občutek med plezanjem na vrh precej klavrn. Odličen klin se nahaja na vrhu grebena tik nad oknom, tako da je možen tudi spust do okna. Turo smo nato nadaljevali po isti smeri do vrha stene, kjer smo po Severozahodnem grebenu, ki kar puhti od klinov, odšli do vrha Planjave.

V soboto je na Vršiču ob najinem prihodu že mrgolelo ljudi. Čeprav zjutraj nisva bila ravno pozna, sva komaj našla prostor za parkiranje, iz stene pa se je že slišalo vpitje navez. NŠG je bil sredi dneva oblegan kot Triglav sredi avgusta. Plezala sva Steber ob Kamenkovem kaminu in Smer dr. Dolharja, ki sem ter tja premore celo nekaj svedrovcev. Sicer je v smeri dovolj klinov, razen na detajlu pod streho sem mogoče izustila kako neprimerno besedo, ker tam visi le neka stara varianta metulja s preperelo gurtno. Smer nama je bila všeč, ker je precej luftig, pa tudi kvaliteta skale se z višino izboljšuje. V nedeljo je bilo prostora za parkirat na pretek, tudi nobenih plezalcev ni bilo na vidiku. Splezala sva Pokljuško in Pocarsko. Polovica raztežaja nad gredino v Pocarski je še pod snegom, vendar je možno do svedrovca lepo splezati po levi.

Jugova grapa včeraj z Alenko (AO Kozjak) še vedno v odličnem stanju.

Ker lepega vremena te dni ni ravno na pretek, sva z Rokom šla v soboto pogledat nove navrtane smeri v Gamsovem skretu. Poleg Pupe in Pubeca iz 2012 sta Relja lani navrtala še štiri nove smeri, in moram reči, da so mi bolj všeč. Skala je bolj trdna, tudi težavnost je v celotni smeri večinoma enaka in je tako več plezarije. Iz Bandane in Bambine ni potreben abzajl, po travah lahko po lahkem terenu sestopiš na levo do votline. Nekaj več previdnosti je potrebne v zadnjem raztežaju Pokovca in Šmarnice, ki se končata na istem sidrišču, ker višje gori skala ni preveč trdna in človeka na vsake toliko preseneti kakšna leteča skala. Drugače lepa platasta plezarija in kratek dostop.