Avtor: Katarina Noč Feldin

Smo razpravljali konec tedna, kam bi šli za vikend v hribe, da ne bo spet blazna gužva. Pa je nekdo omenil Činkelmana. Odličitev je padla in v nedeljo smo se odpeljali v Krmo. Pot proti Kredarici je popolnoma shojena, udiralo se zaradi trde skorje ni nič. Malo nad Prgarco smo zavili v grapo pod Kurico, nato po grebenu do Činkelmana, s katerega je bil lep pogled na oblegana Kredarico in Veliki Draški vrh. Pri sestopu smo vmes zavili še na Cesarja in neimenovani vrh ob Konjskem sedlu. Skratka imeli smo idealne razmere in nabiranje vrhov za naslednjo sezono se je torej začelo. Udeleženci: Rok, Anže (AO Mojstrana), Katarina.

Včeraj sva bila z Rokom na Ablanci. Razmere so bile odlične. Pol poti do Studorskega prevala je bilo shojene, naprej sva gazila do kolen in še čez, ker sva prav briljantno pustila krplje v avtu. Na Jezercu je močno pihalo, zgornja plast je pomrznila in se k sreči ni več udiralo. Od prevala do vrha je popolnoma spihano, tako da sva hodila večinoma po pesku. Pešaka sva bila midva edina, smučarjev in ostalih vozačev je bilo neomejeno.

V nedeljo smo pri sosedih verjetno letos zadnjič tipali suho skalo. Splezali smo tri smeri: Spigole verde (140 m), Senza nome #4 in Senza nome #5  (obe 120 m). Dan smo preživeli v dobri družbi: Mirko, Lojz, Janez, Zdenka, Nina, Marija, Dejana, Katarina.

Pot nazaj in iskanje destinacije za obvezno analizo je bila sicer zgodba zase. Sprva smo bili vsi zedinjeni, da se gre na pico jasno v Kranj. Potem smo naumili, da vsi ne gremo do Kranja in smo se odločili za X picerijo na Vrhniki. Pridemo do izvoza za Brezovico … vrsta. Pa smo čakali pol ure in medtem razglabljali, zakaj se v naši državi opravljajo meritve sredi križišča v nedeljo zvečer. Zavijemo na desno, pa kmalu ugotovimo, da smo že zunaj Vrhnike ter da prej omenjene picerije ni bilo videti nikjer. Ko smo solidno ugotovili, da obsežnega znanja o ljubljanskih picerijah pač ne premoremo, se nenadoma ob cesti pojavi neka picerija. Na koncu smo le vsi prišli do težko pričakovane pijače in jedače.

V soboto smo bili povabljeni v prostore Letalske policijske enote na Brniku. Povabilu smo se odzvali v množičnem številu in tako skupaj preživeli zanimivo dopoldne. Po uvodni predstavitvi in kratkem filmu smo imeli možnost ogleda hangarja in helikopterjev. Med drugim so nam predstavili tudi uporabo viseče žolne in vitlanje ter nas opozorili na pogoste napake, ki jih alpinisti delamo v primeru helikopterskega reševanja.

Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo Robertu za povabilo in organizacijo, njegovemu sodelavcu pa za odlično predstavitev in potrpežljivost pri odgovarjanju na vsa naša vprašanja. Vse pohvale tudi Gorazdu, ki nam je skuhal taprav kufe. 

(slike P. Ramuš)