Do nedavnega meni popolnoma neznani kup rdečkastega peska in kamenja nekje v južnem ostenju Planjave, ki se imenuje Rdeči kup, mi je od sobote dobro ostal v spominu. Z Rokom in Anžetom smo dostopili po grapi Levo od Rdečega kupa, kjer smo z izjemo dveh lažjih skokov štirice na začetku, poplezavali po lahkem terenu. Sicer naj bi se do Rdečega kupa dalo dostopiti tudi po Grapi za Rdečim kupom, ki pa ima nekoliko težji skok, poleg tega je letos v njej še veliko snega. Na prvi pogled zgleda greben Rdečega kupa popolnoma nepreplezljiv. Prepadi na vse strani, nikamor za stopit, drobljiva skala, ki se kar melje pod prsti. Tako je bil tudi občutek med plezanjem na vrh precej klavrn. Odličen klin se nahaja na vrhu grebena tik nad oknom, tako da je možen tudi spust do okna. Turo smo nato nadaljevali po isti smeri do vrha stene, kjer smo po Severozahodnem grebenu, ki kar puhti od klinov, odšli do vrha Planjave.
