Visoka polica s svojo Diretisimo, navkljub skromni višini in težavnosti (IV+ morda mestoma V-), od plezalca zahteva vendarle nekaj napora. Dostopa in poplezavanja do vznožja stene je za dobri dve uri (seveda ob predpostavki, da najdeš optimalno varianto). Tudi vmesno varovanje si večinoma urejaš sam na številnih peščenih uricah in urah, sem ter tja pa kje tiči tudi kak klin. Na vrhu pa tudi še ni konec plezarije. Sestopiš namreč po normalki na Visoko polico, ki pa do stika z markacijami prav tako terja plezanje I do II težavnostne stopnje…pa še potem te čaka kar nekaj hoje. Te pa zato smer nagradi s prvovrstno kamnino in lepimi razgledi na Zahodne Julijce. Naj dodam še to, da v kolikor si pod steno dovolj zgodaj, celo smer splezaš v senci. Na koncu še pohvala Anji za suvereno obvladovanje pristopno – sestopnega skrotja in drobirja, kar je skoraj zahtevnejše od same smeri ter preplezan raztežaj v vodstvu.
