Kategorija: Obvestila

V soboto je bilo pred napovedanim poslabšanjem potrebno v kosti akumulirati še malo toplote. Stena Breitwand na vzhodni strani Milštatskega jezera, je ravno pravšnja za to. Malček sonca skozi oblake je bilo zadosti, da ni zeblo.

Detajl smeri v kaminu ni ravno za nas, ki radi sedemo za polno mizo, a se z nahrbtnikom med nogami tudi da. Smer je sicer prašna in kosmata, ravno ko se tega navadiš, je je pa konec. Trikrat se križa s ferato, ki je v isti steni, pa se lahko na ta način tudi izogneš kakšnemu rastežaju, ki ti ne bi bil všeč. Kakorkoli, mi smo jo spedenali v celoti, domov gredoč pa smo pri Danici ugotovili, da sploh ni bilo tako slabo.

Sobotnim sončnim žarkom smo se nastavljali Metod, Miha, Noel in moja malenkost.

Ko zaradi spleta okoliščin ne moreš delat tisto, za kar si planiral dopust, ni drugega kot da to čimbolje izkoristiš.

Izbrana baza je bila Starigrad, od koder sem se s kajakom štiri dni potikal po okoliških vodnih poteh. Ob plutju proti Maslenici, po Zrmanji do Obrovca in še naprej, proti Viru in Pagu mi pogled neprestano uhajal proti Tulovim gredam, Mali in Veliki Paklenici.

In ko je bilo mokrote dovolj, sva z Lidijo nadaljevala suhi del avanturnega tedna ter kar se je dalo izkoristila od boga dano vreme. V kanjonu Paklenice sva splezala Lidijino smer z nadaljevanjem Nosoroga, naslednji dan Water song in Domžalsko, za zaključek pa še Zgrešeno in kajpak kot nama že tradicionalnega plisiranega Armadilona.

Ja, težko je bilo zapustiti raj na zemlji in se odpraviti nazaj domov.

Ko se Gregov dopust in septembrsko vreme poklopita, se lahko spet zapodim v Steno. Tokrat ideja zraste na mojem zelniku – Kratka nemška z izstopom Zimmer Jahn. Kaj naj rečem, super smer z logičnimi prehodi in veliko klini, tako da se res ne moreš zgubit. Nekaj delov sva plezala navezana, veliko tudi ne. Za piko na i pa poskrbi zadnji del smeri, previsna 4ka, ki pa tudi ni tak bav bav. V smeri sta bili še 2 navezi, a sta obe zavili v Dolgo, tako da gužve ni bilo. Nekaj snega se še vedno najde nad nemškim turncom in pa po poti do sestopa čez Prag, vendar ga lahko obvijemo.

Super dan, no pa tudi nohtalo ni 😉.

Rdeča pentlja, 110 m, 6a+, S2,

V četrtek, 9. 9. 2021 sva z Mihom Novakom v JV steni NŠG splezala novo smer »Rdeča pentlja«  in jo v celoti opremila s svedrovci. Vstop v smer je približno 5 metrov desno od Mavrice življenja.  Poteka v štirih raztežajih:

1.R, 35m, 6a+,9x,  poteka v čudovitih platah, naravnost gor, manjši previs preplezamo po skrajno desni strani in pridemo na skupno varovališče s smerjo Mavrica Življenja,

2.R, 30 m, 6a, 6x, z varovališča po platah v levo in nato naravnost gor, kjer te prijetno presenetijo mini tkim. dolomitske škraplje. Varovališče  je samostojno na rušnati gredini 5 m desno od Juševe smeri,

3.R, 20m, 5c, 4x, iz varovališča naravnost gor in nato počasi v levo mimo rumene poševne lise  na delno viseče varovališče,  

4.R, 25m, 5b, 5x, naravnost gor v zajedo in po njej na izstopno gredino. Tu je narejeno varovališče za spust z vrvjo po steni. Približno 3m desno se zaključi smer Zapeljivka. 

Sestop iz smeri:

– urejeni so 30 m abzajli po smeri. Lahko se spustimo  tudi z dvojno vrvjo v dveh abzajlih, vendar zaradi varnosti za drugi abzajl iz gredine priporočam spust po smeri Mavrica življenja.    

V nedeljo sva šla z Gregom v meni še nepoznane konce – Bele vode – splezat smer Severni raz v Visoki Beli špici.

Ideja je na žalost zrasla prepozno zvečer, tako da sva morala dostop dolg dobrih 1000 m narediti v nedeljo, sicer bi verjetno šla prespat v bivak, kjer ti družbo delajo številčni kozorogi in gamsi. No pa saj 2 ure dostopa tudi ni prehudo v tako lepih koncih?

Prideva pod steno, se počasi zrihtava (v prvem cugu sta bila namreč že 2 Italijana) in Grega začne s prvim cugom. Zaslišim ‘varujem’ in sama začnem s plezanjem. Po 10 metrih smeri ne čutim več prstov na rokah, niti kompleta ne morem sestavit. Derem se Gregu, da bom počivala. No odnohtavanje je trajalo 15 minut, ko prsti začnejo končno dobivati normalno barvo. Zborbam do štanta, kjer vprašam Grega, če bo lahko sam preplezal smer kot prvi. Gregu ni problem, jaz pa se preobujem v čevlje in preostanek smeri preplezam v njih in rokavicah. Italijana mi pri mojem mrazu in ideji ‘čim prej na vrh’ nista ravno pomagala, saj sta štantala na vsakih 15 metrov, tako da sva jih v 4. cugu prehitela po levi varianti.

No sicer pa smer ena sama poezija, kompaktna skala, nekaj klinov in navrtani štantje. Sonce naju je pozdravilo šele na vrhu. Za spust izbereva možnost abzajlanja, kjer se pri prvem zatakne štrik. Hvala Grega za prusikarjenje’. Sledita še 2 abzajla, saj sva nato raje abzajlala samo z eno polovičko. In seveda, štrik se spet zatakne pri tretjem. Tokrat je gorenjska trma zmagala, tako da sva štrik rešila s silo in pomočjo nekaj sočnih kletvic. Sledil je še sestop do avta, kjer ti žejo pogasi voda ob poti in čas pa skrajšajo lepi razgledi na vse strani.