Kategorija: Obvestila

Po ekspresnem vplezavanju v Skalaški in Vidovi prejšnji teden z Neli, sem se pridružil taboru perspektivnih alpinistov v Courmayerju (sicer v lastni režiji ker sem se pozabil prijavit).
Po precej vroči vožnji (brez klime) smo v petek zvečer prispeli v Courmayer. Nastanili smo se v kampu Grandess Jorasses. Kljub celonočnim nevihtam smo upali da bo zjutraj kaj suhega za splezat. Prvi dan se nas je večina odpravila v nižjeležečo steno parete dei titani. S Tinom Pelcom sva plezala kombinacijo nekih smeri, ki jih ni v vodničku. Stena je bila dokaj suha.

Vreme je kazalo še en dan stabilnega vremena, zato smo se odpravili v višje stene. Dve navezi smo odšli v vzhodno steno Aig. Croux nad kočo Monzino. Na dostopu smo odšpilali še en fuzbal na ročke za ogrevanje. S Tjašo Jelovčan sva plezala smer Jean-Marie. V drugem cugu sem se spraševal o smiselnosti našega početja ob skopo posejanih svedrovcih, ampak sem višje uredil psiho in je šlo bolje. Ravno ko sva prišla na vrh je začelo deževati in pihati. Abzajlali smo v patagonskih razmerah, štrik v bil večino časa vodoravno. Hitro smo sestopili na zasluženo pivo.

Po enem dnevu pavze je napoved obetala še en lep dan. Nekaj se nas je odpravilo v satelite mt. blanc du tacula. S Tajšo sva napadla mali Capucin in splezala dve smeri. Sicer sva malo bolj globoko dihala zaradi višine, ampak je plezanje potekalo brez večjih posebnosti, razen faljenega prvega cuga. Ker smo bili prepozni za gondolo smo šotore postavili na ledeniku in se zbudili v sneženo jutro. Zjutraj smo po hitrem postopku šli v dolino.

Za zadnji dan so nekateri že odšli domov, dve navezi pa smo spet šli v parete dei titani. Plezali smo smer Venus, ki je lepa, platasta in dolga.

Treba bo prit enkrat v bolj stabilnem vremenu, da bo šansa še za kakšne daljše ture.

Včeraj sva z Daretom šla pogledat kako zgleda ta smer. Ker je obrnjena na jug, sva menila, da bo včerajšnje oblačno vreme primerno. A naju je oba zeblo, ker je pihalo in je bila skala mrzla, pa še vmes naju je presenetilo par kapelj dežja.

Za nedeljsko dopoldansko telovadbo je bilo kar OK. Obema se ocene po rastežajih zdijo malo čudne. Prva dva rastežaja sta ocenjena premalo, zadnja dva pa preveč (no, kakor za koga).

Zapora ceste zaradi Medvedjeva naju ni pustila prezgodaj domov, pa sva na sprostitev prometa počakala v Erjavčevi koči. Slik ni, ker megla ni ravno najboljše vreme za deljenje čudovitih razgledov. Bodo pa naslednjič, ko bo vreme boljše in skala toplejša.

Danes sva z Božotom plezala Vodnjak Želja. Božo je smer plezal že prejšnji teden in je v navdušenju nad dobro skalo okužil še mene. Pa sva šla.

Smer res ne razočara, ker se pleza od vstopa do vrha. Ima kar nekaj detaljev, v najtežjem (začetek četrtega rastežaja) sva imela čast opazovati Marka Prezlja kako se je lotil previsa z mokro poko na desni strani. Za njega ne vem, ampak meni je lesena zagozda ki je ravno na pravem mestu pomenila rešitev iz težav. Zadnja dva rastežaja sicer malček pokvarita vtis o kompaknosti skale, a na vrhu se vedno spomniš samo lepega. Primerno ohlajen pirček po sestopu je bil samo nadgradnja lepega dneva.

Letos smo v Dolomite krenili v Canazei. Ena naveza (Jao in Matija) že v četertek, ostali (naveza: Neli, Blaž in Čarovnik in naveza: Metod in Mare) pa v petek. Kot se za Dolomite spodobi nas je pričakala toča, Jao in Matija sta jo doživela v skali že dan pred tem. Potem se je vreme uneslo, pa smo se lahko bolj sproščeno podali v smeri. Plezali smo v Piz de Ciavazes, Drugi stolp Selle in domov gredoč v Piccolo Lagazuoi ter Sas de Stria.

Preplezali smo: Jao in Matija – Schubert 6, 600m, Schobe 7-, 250m, Abram kante 7, 400m, Via tetto 6+, 230m; Neli, Blaž in Čarovnik – Rossi/Tomasi, 4, 200m, Kasnapoff, 4+, 300m, Via Giordano, 4, 220m, Metod in Mare – Rossi/Tomasi, 4, 200m, Sud kante 4+, 180m.

Nama z Metodom manjka ena smer, ker sva v petek zgrešila vstop a sva dan izkoristila za trening plezanja v mokrem kaminu med kapljami. Tretji raztežaj je presegel moje zmožnosti, pa sva potelovadila navzdol. Ravno pravi čas, ker nas je v dolini pričakala toča.Ostalim je šlo dobro, edino Jao se je “pritoževal” nad Matijevo zagnanostjo.

Na prelazu Pordoi smo spremljali še tekmo v gorskem teku (zaprta cesta, ko smo se peljali proti Cortini), skratka vikend se je zaključil po pričakovanjih – še pridemo.

Včeraj sva z Rajcem splezala to smerco v S steni NŠG- ja. Smer sm zadnjič plezal pred osmimi leti z Juretom Hafnerjem. V steni se ni nič kaj dosti spremenilo, razen to, da je na vsakem štantu po en svedrovc. Ključ smeri je v 4. raztežaju 40 meterski kamin IV+, ki pa je dobro nabit, vmes pa sta celo 2. svedrovca. Skala v kaminu je odlična. Izstopila sva skozi okno na SV greben, kjer pride vn Jeseniška smer. Nato pa še en cug podrtije po SV grebenu na vrh.

okno v 5.cugu