Kategorija: Obvestila

V prejšnjem tednu dvakrat v Šitah.

V petek z Matijo v smeri Zajeda Šit. Smer je krušljiva le do odcepa Belač – Zupanove v levo. Višje je skala dobre kvalitete, razen v enem raztežaju v zgornjem delu smeri. Tam kjer linija smeri zadnjič zavije v levo V+,A1, je Matija potegnil »logično«,  direktno,  s klini lepo opremljeno varianto. Le-ta je izredno krušljiva, s še bolj krušljivim previsom,  v katerem sta zabita dva stara in sumljiva klina. Sestopila sva ekspresno po Jesihovi smeri.

V soboto sva z Lidijo splezala smer Herlec – Kočevar. Je zelo lepa, v osrednjem  delu je skala odlična, plezanje lahkotno do plošč pod kaminom. Kamin, 50 m,  ni tako ozek in naporen, kot ga nekateri opisujejo. Brez problema se ga da splezat tudi  z nahrbtnikom, vmes se da tudi počivat. Eden lepših kaminov v naših gorah. To je bila moja tretja smer v Šitah.

Glede na to, da sem v prejšnjih dveh sestopal čez Jalovško škrbino oz. po Jesihovi smeri, sem se zaradi zagotovljenega prevoza tokrat odločil za sestop na Vršič. To se je pozneje izkazalo za ne najboljšo odločitev, čeprav grebensko pot  že od prej poznam.  

Z Nejcem Marčičem sva se končno zmenila da greva ponovit smer, za katero sva ze zmenila že par let nazaj. Gre za linijo v Rogljici, ki so jo prvi zlezli Jirij Hladnik, Borut Kozlevčar in Maja Lobnik. Linija je ena lepših v Julijcih. Obema pa so tudi všeč stene nad Krnico, zato sva se hitro odločila za to smer.

Dostop je hitro minil, ob pristopi na polico pod rogljico pa sva videla da sta prva dva cuga čisto mokra. Ker noben ni imel želje po plezanju mokrih šestic sva ju obvila po centralnem stebru. Po obvozu sva užgala varjanto za pridne in si malo otežila dostop v izrazito poč. To je najlepši del smer. Izredno strma poč je dolga okoli 100m. Vmes imaš občutek da plezaš v granitu ne pa v krušljivih julijcih.

V srednjem delu se stena malo položi in prečka centralni steber. Kmalu po poležnem delu pase spremeni kvaliteta skale, ki ni več monolitna kot spodaj.V tej čudni skali te čaka tudi ključ smeri. Najprej previsna poč, nato pa še kar previsne krušljive luske (precej težko in zanimivo). Čez cug sem se zbasal šele v četrtem poizkusu, ker sem najprej poizkušal v plati na levi. Potem se stena spet položi, kvaliteta skale pa se še malo poslabša. V treh cugih dosežeš rob stene.

Morebitnim ponavljalcem priporočava 2 seta frendov do #3, dva ali tri profilce in še nekaj jeseničanov. V smeri sva pustila še 5 klinov. Trije bodo v pomoč v težjih delih, en na štantu, en pa samo dela zgago malo levo od najtežjega dela(faljen poizkus). Skica v Slovenskem alpinizmu je malo nerodno prerisana, priporočava original.

En dober teden bivanja pod vršaci Visoke Dufineje smo izkoristili kar se da. Na srečo nam je bilo ves čas naklonjeno tudi vreme. Res se za vsakogar kaj najde: družine, otroke, planince, frikote, alpiniste, Alpiniste…

V torek 4.8 sva se z Gregom Koflarjem (AO Mojstana) odpravila v severno Steno Triglava, kjer sva po Jugovem stebru dostopila do Sfinge, ter splezala Obraz. Dostop sva si skrajšala tako, da sva spala v bivaku pod Luknjo. V pomoč pri orientaciji v Jugovem stebru nama je bil vris Mihe Valiča. Do pod Sfinge sva plezala izmenično brez večjih težav. Grega ni imel namena prostega vzpona Obraza, zato sem celotno smer plezal v vodstvu. Vse raztežaje razen znamenite strehe sem splezal na pogled, streho pa v četrtem poizkusu. Grega pa je z nahrbtnikom plezal večinoma prosto, kjer pa ni šlo, pa si je pomagal z opremo. Ker sva bila neučakana, sem zadnja dva raztežaja združil v enega, ter se po mokri šestici povzpel do vrha. Smer je lepa, odlično opremljena, ter mestoma krušljiva.

Z Matijem Volontarjem sva v petek bila v NŠG. Splezala sva smer Bob Marley in Spominsko Srečku Rihterju.
Bob Marley (VII+) ima težak a zelo lep prvi raztežaj. Našla sva eno skico na netu, ampak ta razdeli prvi raztežaj na dva dela, čeprav tam ni primernega mesta za stojišče, pa tudi razdalje je kratka. Brez posebnih težav za Matija, jaz sem pa kot drugi mal visel na detajlu.

Spominska Srečku Rihterju (VI-) je presenetila. Smer je skoraj neopremljena, najtežji deli so bili tudi mokri, popoldne pa je tudi precej zahladilo. Kar težko, je pa skala odlična.

Uspešen dan, pa še zgodaj ni bilo treba vstat 🙂