Regan je pakleniški car!

Z Lidijo sva deževno soboto izkoristila za nabiranje in pripravo dalmatinskih specialitet.  V nedeljo, zaradi mokrote odpoveva prej načrtovan »Circus«, iščeva suho steno in jo najdeva v »Water song« in »Thuringer weg«. Apartmajski čuvaj As, po domače »Regan«  naju je spremljal do jeklenic. Z zagotovostjo si je zapomnil zaseko od zadnjega obiska. Naslednji dan so mišice kazale prve znake utrujenosti, zato je prišel na vrsto »Akademski«, ki ga Lidiji obljubljam že nekaj let. V torek sva se šla zabavat v že posušen »Circus« in ni naju razočaral. Za zadnji dan so bili apetiti v Tulovih gredah veliki, vendar so se počasi in sproti zmanjševali. V opravičilo so nama bile občasne kapljice dežja in močan veter. Navkljub vremenu sva si ogledala to prekrasno stvaritev, pristopila do vstopa v smer »Winnetou« in se povzpela na vrh Tulovih gred. Jeseni sva jim obljubila ponovno snidenje.   

Lengarjev Komen, smer »Peričnik – Direktna varianta«

V soboto, 7.11.2015 sva z Lidijo izkoristila še en lep jesenski dan in v Lengarjevem Komnu v dolini Vrat poiskala smer Peričnik, ki sta jo leta 2008 prvenstveno splezala člana AO Jesenice Miha in Andrej. Kakšen bi bil jaz plezalec,  če se ne bi preizkusil v njuni prvenstveni  smeri, saj sta me oba učila prvih korakov alpinizma.  Ob pogledu na steno Lengarjeva Komna sva se odločila, da splezava smer Peričnik bolj direktno. Tako je nastala »Direktna varianta smeri Peričnik«.

Opis;

1.  raztežaj: V  steno sva vstopila tako kot Andrej v prvem poskusu. Našla sva njegov prusik v sončni uri, kjer je verjetno obrnil. Nadaljevala sva naravnost po razu in nato po ploščah do bora na desni strani, 50 m, IV.

Naslednja dva raztežaja sva splezala po smeri Peričnik.

4. raztežaj sva potegnila naravnost po manjših skokih in plošči do pod zajedo, 55m, II/III. 

5. raztežaj: Varianto smeri sva zaključila z najtežjim raztežajem. To je nekakšna zajeda, dobro vidna iz doline, pa še poraščena ni, kar je redkost v Lengarjevem Komnu. Varovanje se da lepo urediti s klini in frendi. Težavnost tega raztežaja je V, dolg je 55 m, saj varovališče uredimo šele na velikem macesnu na razu. Pod varovališčem moramo splezati še približno 10 do 15 m v ploščah, težavnosti IV.  

Sestopimo po smeri vzpona v petih abzajlih.

Po splezani smeri sem na vrhu malega Lengarjeva Komna poiskal možica, ki sta po vzponu postavila Miha in Andrej. V njem naj bi bila tudi lična škatla s podpisi. Razočaran sem ugotovil, da je možic nekoliko razmetan in da vpisne škatle ni na svojem mestu. 

Na fotografiji je z rdečo barvo označena Direktna varianta smeri Peričnik, rumeno pa raztežaji smeri Peričnik.

 

Miss Julijcev (Severni raz) , Trbiška Krniška špica

Če ti nikakor ne uspejo Dolomiti,  se greš pocrkljat  k tej Julijski  lepotici.  Sploh, če te vabi k sebi že nekaj let.

In tako sva šla v sredo z Lidijo, s kolesi namreč,  do prvih hudih klancev.  Kolo močno priporočam, v povratku je zlata vreden.

Smer je fantastična, najboljša sta mi bila »glooobok« kamin in Tinetov najlepši 10. raztežaj. Kamin je bil moker le nekaj prvih metrov, kjer tudi kmalu srečaš dva klina. Tu sem se prvič v življenju zavedel, da imam dokaj široke boke, dobro da še trebuha nimam, saj bi se zagozdil.   Že pri prvem zagozdenem balvanu  priporočam sneti nahrbtnik in ga spustiti  med noge. Lidija ga je plezala tako, da se je pri  balvanu obrnila navzven. Na naslednjih dveh balvanih visita novejša prusika, kjer se da za varno plezanje postaviti  varovanje.

Malo više te v širokem razkoraku logična linija pripelje na varovališče nad kaminom.

 O 10. raztežaju ne gre izgubljati besed, skratka fantazija. Izstopila sva po lepi in delno z jeklenico zavarovani Kugyjevi polici.

 

 

Dvakrat Šite

V prejšnjem tednu dvakrat v Šitah.

V petek z Matijo v smeri Zajeda Šit. Smer je krušljiva le do odcepa Belač – Zupanove v levo. Višje je skala dobre kvalitete, razen v enem raztežaju v zgornjem delu smeri. Tam kjer linija smeri zadnjič zavije v levo V+,A1, je Matija potegnil »logično«,  direktno,  s klini lepo opremljeno varianto. Le-ta je izredno krušljiva, s še bolj krušljivim previsom,  v katerem sta zabita dva stara in sumljiva klina. Sestopila sva ekspresno po Jesihovi smeri.

V soboto sva z Lidijo splezala smer Herlec – Kočevar. Je zelo lepa, v osrednjem  delu je skala odlična, plezanje lahkotno do plošč pod kaminom. Kamin, 50 m,  ni tako ozek in naporen, kot ga nekateri opisujejo. Brez problema se ga da splezat tudi  z nahrbtnikom, vmes se da tudi počivat. Eden lepših kaminov v naših gorah. To je bila moja tretja smer v Šitah.

Glede na to, da sem v prejšnjih dveh sestopal čez Jalovško škrbino oz. po Jesihovi smeri, sem se zaradi zagotovljenega prevoza tokrat odločil za sestop na Vršič. To se je pozneje izkazalo za ne najboljšo odločitev, čeprav grebensko pot  že od prej poznam.