Če ti nikakor ne uspejo Dolomiti, se greš pocrkljat k tej Julijski lepotici. Sploh, če te vabi k sebi že nekaj let.
In tako sva šla v sredo z Lidijo, s kolesi namreč, do prvih hudih klancev. Kolo močno priporočam, v povratku je zlata vreden.
Smer je fantastična, najboljša sta mi bila »glooobok« kamin in Tinetov najlepši 10. raztežaj. Kamin je bil moker le nekaj prvih metrov, kjer tudi kmalu srečaš dva klina. Tu sem se prvič v življenju zavedel, da imam dokaj široke boke, dobro da še trebuha nimam, saj bi se zagozdil. Že pri prvem zagozdenem balvanu priporočam sneti nahrbtnik in ga spustiti med noge. Lidija ga je plezala tako, da se je pri balvanu obrnila navzven. Na naslednjih dveh balvanih visita novejša prusika, kjer se da za varno plezanje postaviti varovanje.
Malo više te v širokem razkoraku logična linija pripelje na varovališče nad kaminom.
O 10. raztežaju ne gre izgubljati besed, skratka fantazija. Izstopila sva po lepi in delno z jeklenico zavarovani Kugyjevi polici.
