V prejšnjem tednu dvakrat v Šitah.
V petek z Matijo v smeri Zajeda Šit. Smer je krušljiva le do odcepa Belač – Zupanove v levo. Višje je skala dobre kvalitete, razen v enem raztežaju v zgornjem delu smeri. Tam kjer linija smeri zadnjič zavije v levo V+,A1, je Matija potegnil »logično«, direktno, s klini lepo opremljeno varianto. Le-ta je izredno krušljiva, s še bolj krušljivim previsom, v katerem sta zabita dva stara in sumljiva klina. Sestopila sva ekspresno po Jesihovi smeri.
V soboto sva z Lidijo splezala smer Herlec – Kočevar. Je zelo lepa, v osrednjem delu je skala odlična, plezanje lahkotno do plošč pod kaminom. Kamin, 50 m, ni tako ozek in naporen, kot ga nekateri opisujejo. Brez problema se ga da splezat tudi z nahrbtnikom, vmes se da tudi počivat. Eden lepših kaminov v naših gorah. To je bila moja tretja smer v Šitah.
Glede na to, da sem v prejšnjih dveh sestopal čez Jalovško škrbino oz. po Jesihovi smeri, sem se zaradi zagotovljenega prevoza tokrat odločil za sestop na Vršič. To se je pozneje izkazalo za ne najboljšo odločitev, čeprav grebensko pot že od prej poznam.
