Že dve leti nazaj se nama je z Gregom porodila ideja o prečenju tega grebena. No danes se nama je uspelo časovno in vremensko uskladiti in sva šla. Štartala sva pri Tinčkovi koči mimo Doma pri izviru Završnice proti sedlu Šija. Tam se odločiva za zgornjo pot proti Stolu. Sledi nekaj višincev spusta nato pa skozi rušje spet na pot in na sedlo Svačica, kjer sva vstopila na greben. Na poplezavanju po obeh Jelenčkih te spremljajo svedrovci na izpostavljenih delih in pa nekaj starih klinov. Če si prvič v teh koncih, verjeno ne izbereš najlažje varjante, ampak se vse da ‘če greš za nosom’ ali pa če veš, da čez prepad sigurno ne boš šel ;). Štrik za kakšen del definitivno ne škodi, saj psiha dela svoje, skala pa tudi ni ravno dolomiška. Po Jelenčnih se kar nekaj metrov spet spustiš in nato nadaljuješ do Celovške špice na katero s te strani ni umetnost priti, sestop pa je malo bolj siten. Kakšen možic za orientacijo več bi prav prišel. Sledil je še Krkotnik nato pa sva se zaradi Gregovih popoldanskih GRS obveznostih odločila, da za Stol na žalost zmanjka časa. No vroče je bilo za pop**** pa vode tudi nisem imela več veliko, tako da mi je bila ta ideja zelo všeč. Sestopila sva melišču do markirane poti na Stol, nato po spodnji poti proti sedlu Šija in čez Zagon nazaj do avta.
Fajna tura, kar nekaj višincev se nabere pa tudi kilometrov. Sva bila pa sama, le s poti na Stol so odmevale avstrijske besede.
