Sončnica pravzaprav ni primerna beseda za opis tegale vikenda, suncokret pa natančno opiše dogajanje; “kretanje” za soncem.
V soboto sva ga, torej sonce, iskala s Tinom na Stenarju. Dan se je začel s čudovitim jutrom, vse do Stenarskih vratc naju je spremljalo modro nebo, nato pa naju je v sekundi ovila gosta megla, ki jo je prignal jugozahodnik. V takem, kjer pravzaprav niti ne veš ali gre teren navzgor ali navzdol, sva morala namero o osvojitvi vrha opustiti. Sama sva si kriva, saj sva poležavala do četrte ure zjutraj. Bila sva za pol urice prepozna.
Tudi za nedeljo v naših koncih ni kazalo na prav lepo vreme. Aladin je sonce obljubljal na vzhodu, zato sva se s Saro odpeljala v Graške alpe (Grazer Bergland). Kilometrov je sicer kar nekaj, a večinoma po prazni avtocesti kar hitro minejo, pa je tako mogoče izvesti tudi enodnevni obisk. Malo pred Gradcem naju je pozdravilo sonce in v Rothelsteinu sva splezala lepo smerco (Broken Soul, 270m, 6a). Obračanje za soncem je bilo kar uspešno…