Smučarski vikend

Se že nekaj časa ni nič napisalo, čeprav je bilo po hribih precej pretacanega. Zato sem se odločil, da to spremenim.

Kar se mene tiče, je takole: v soboto sva z Rafom odšla pod Kriško steno. Kdor hoče udobno parkirat pri 3. ovinku, mora biti tam kar zgodaj. Midva sva par ovinkov pretacala po asfaltu, a ni bilo hudega. Glede na vetrovno napoved je bilo začuda kar OK. “Brezveterje” je vztrajalo skoraj do izravnave pod steno, tam se je bilo fajn skriti za kakšen balvan med spravilom psov, a je vseeno nohtalo. Snega je precej, precej se je tudi že splazilo, tako da čisto vse flanke niso smučljive. A po desni strani gledano navzdol, se je našlo še dosti neporisanih koncev in prav fino se je kadilo skoraj do gozdne meje. Potem pa po grabnu do ceste in nazaj do avta. Med vračanjem sva še malo pogledala kakšen je led v Prednji glavi. Večinoma je vse zasneženo; v prvem raztežaju levega grabna je ledu kakih 5m. Ostalo je pod snegom.

V nedeljo se nas je kar nekaj odločilo da bo Trupejevo Poldne tisti vrh, na katerem bomo uživali. Sploh se nismo menili, a na koncu sem preštel dobrih 10 ferajnovcev, ki sem jih srečal nekje na poti na vrh, ali z vrha. Če ne bi bil gor, bi težko verjel, da je bilo na vrhu brezveterje, pa se nam kar ni mudilo v dolino. Gor smo šli ob potoku Jerman, v dolino smo odsmučali med Lepim vrhom in Macesnovim robom do lovske koče, kjer smo bili deležni še malo razkužila. Smučarija vseh sort, edino pretepanje s cesto ob Hladniku si ne zasluži kakšnih pohval. Tudi tu velja, da je za udobno parkiranje rana ura zlata ura. Zamudniki so v rdeči kuverti prejeli dopis redarstva, da naj bodo naslednjič zgodnejši 🙁

Dodaj odgovor