Wildspitze (3774) in Urkundgrat

Zgodaj je bilo treba vstati v soboto. Čakala nas je 6-7 ur dolga vožnja mimo Lienza, po panoramski cesti pod Grossglocknerjem do Innsbrucka in Söldna v Vent. Od tam smo dostopili do koče Breslauer (2844 m). Nekateri z gondolo, da so rezervirali prostor za mizo, drugi v dveh urah peš. Po obvezni birokraciji z vključenim velikim rabatom za prenočišče je bil že čas za večerjo. Skupna ležišča smo imeli samo zase, tako da smo se bolj ali manj vsi po slovensko naspali. Uro za zajtrk so v koči odredili za ob 5h in ob svitu smo bili vsi že na ready-steady-go. Tahitra skupina za greben, uživači za pristop po normalki.

Mare, Nanika, Aleksandra, Metod, Gorazd in Raf so plezali greben, ki se pne direktno nad kočo – Urkundgrat (III, 400 m). Najprej se je potrebno vzpeti po markirani poti na Urkundkolm (3134 m), nato pa po nadaljevanju grebena in po razu, dokler se ne priključi JV grebenu. Poplezavanje je prijetno z nekaj zoprnega skrotja, težavnost in izpostavljenost pa se povečata na JV grebenu, kjer srečaš celo nekaj svedrovcev. Pozihrali so en raztežaj in kmalu stali na vrhu Oetztaller Urkunda (3556 m). Namen je bil splezati še preostali JV greben do vrha Wildspitza, pa je bila kamnina bistveno slabša kot nižje doli, skupina pa prevelika za tako steno. Spustili so se na ledenik Rofenkarner in se na vrh povzpeli po V grebenu, ki je mestoma ponujal dokaj delikatno prečenje po načetih grebenskih opasteh. Po postanku na vrhu je sledil še dolg sestop preko Mitterkarjocha in po osmih urah je odleglo ob pivu na koči.

Rajko, Andrej, Rok, Majda, Doroteja, Alex, Michel, Luka L., Katarina ter Mia in Pero iz AO Rašica, ki smo šli po normalki, smo od koče po skrotasti poti mimo jezerca v dobrih dveh urah prišli do pod sedla Mitterkarjoch (3468 m). Do ferate, ki pripelje na vrh sedla, je bilo treba prečiti manjše snežišče. Zaradi zgodnje ure je bilo še vse ledeno, tako da smo se opremili že spodaj, po preplezani ferati s popolno zimsko opremo pa smo na sedlu samo še sestavili ledeniške naveze. Čez ledenik Taschachferner smo prišli hitro, sledilo je še nekaj minut po kopnem grebenu do vrha. Sestopili smo po drugi strani po poti, ki poteka pod V grebenom, ter tako za las zgrešili ostale. Pot se je nato nadaljevala čez Rofenkarner, sledila je še slaba ura panoramske poti nazaj do koče. Ravno smo naročili, ko so se usuli še preostali z druge strani.

Vožnja domov kljub neskončnim uram ni bila dolga. S ciljem v žepu je bilo dobre volje na vsakem sedežu dveh kombijev na pretek. S prilagajanjem in pripravljenostjo, da vsak po najboljših močeh prispeva v skupen uspeh ture, kjer smo bili vsi v prvo, smo dokazali, da se znamo organizirati in kljub starostnim razlikam štirih desetletij stopimo skupaj.

Zapisala Raf in Katarina

1 thought on “Wildspitze (3774) in Urkundgrat

Dodaj odgovor