Motorke, sekire, delavske rokavice in še kaj ne alpinističnega smo zbasali v rukzake in se s parkirišča podali proti B III. V roke je pošteno grizlo in za zadnji dan oktobra je bilo kar mraz, pa se je telo kmalu ogrelo na delovno temperaturo, ko smo jo ubirali v Za Ak. V udarni skupini nas je bilo devet, preko dopoldneva, pa se je število drvarjev povečalo še za enkrat. Zato so drva kar letela v lopo pred bivakom in letos se spet ni treba bati, da bi obiskovalce zeblo – tudi nas ni, ko smo žagali, cepili, pospravljali….
Kot vsako leto, je bila tudi ta delovna akcija združena s skupno turo za nove tečajnike, ki pa so se očitno ustrašili, misleč, da bo potrebno podreti in pospraviti na desetine kubikov drva. Mogoče pa so bili z mislimi že kje v strmih stenah, kjer ti sto-meterski prepadi poganjajo adrenalin po žilah in jim je bil turistovski vzpon do gozdne meje čisto premalo? Bodo lahko povedali na kakem od naslednjih sestankov….
Prisotni udeleženi smo pa ponovno ugotavljali: zabavno je, kot vsakič, ko se spravimo v akcijo, tudi dan je bil lep in krnica Za Akom je tudi nam v čast žarela v jesenskih barvah.