Avtor: Rafael Kolbl

Mala a dokaj pestra šesterica nas je pretekli vikend obiskala stene nad Tyrinaualm (parkplac pod Rote Wandom). Tistim, ki smo že bolj v zrelih letih in onim, z malo manj preplezanimi kilometri, so smeri Schlangengrube in Elfengarten v Rothelsteinu (Uroš, Jana, Lana in Raf) čisto zadosti, bolj zagnani in željni vertikale, so vbodli še Waschrumpel v Rote Wandu (Ana in Jože).

Spali smo tokrat na dveh koncih. Jana in Lana v hotelu, preostali štirje v prijetnem apartmaju Alpenjager v Peggau, saj je imel Hubert zaradi pomanjkanja vode žal zaprto.

Letošnja velikonočna Paklenica je nosila datum od 3. – 6. aprila 2026. Kljub nedavnim zapletom in močni podražitvi goriva (hvala Trumpf!), se nas je kar 18 +2 nabralo pri Rikiju, ki nam je namenil celo hišo z veliko, sončno teraso. Ker so tečajniki bolj cenjeni kot svete krave v Indiji, smo soboto in nedeljo namenili plezanju z njimi, ponedeljek pa smo si namenili zase.

V nedeljo sta nas gostitelj in njegova mama počastila z obilnim velikonočnim zajtrkom, ki nam je nalil dovolj bencina za cel dan.

Plezali smo vse, od klasičnih “trojk” do strašljivih 7b-jk, malo za uvajanje v več-raztežajne smeri, malo za dušo. Poleg tečajnikov (Nine, Thomasa, Gašperja, Joža, Marka in Črta), smo bili v stenah in okolici še Mare, Monika, Matevž, Doroteja, Matic, Neli, Uroš, Marjeta, Katarina, Raf, Maša, Jaka in Pika ter Oskar.

Nekaj pomembnejših smeri: Overtime 7b, 200m, Nostalgija 6b, 350m, Forma viva 6a+ 180m, Pink Panther 6a+, 420m, Karamara sweet t., Kameni kroasant, Kamasutra, Dr. Frankenštajn, …

Kot vsako leto smo za AŠ pripravili tečaj zimske tehnike, tokrat na Vršiču v prijetni senci vrh Vršiča… Pa ne bomo o vremenu, nas je zanimal sneg in kaj nam to pomeni pri vzponih (in sestopih). V soboto je bilo presenetljivo lepo vreme in smo brez problemov podelali vse potrebne tehnike gibanja in varovanja v snegu. Delo v treh skupinah je potekalo hitro, tekoče in brez zmrzujočega postopanja naokoli. Vzporedno a na ločeni lokaciji je skupina starejših članov obnovila svoje davno pridobljeno znanje in ga nadgradila še z vzponom po pripravniški na Mojstrovko.

Po kosilu je več udeležencev odšlo v objem toplega doma, nekaj pa nas je ostalo na Erjavčevi, saj smo imeli namen v nedeljo splezat še kako grapo nad Vršičem. Popoldan smo na brzino prestavili slabo delujočo anteno za internet na strehi koče, zato smo od najemnika Iztoka v zahvalo dobili free spanje z zajtrkom. Ja, alpinizem se včasih izplača 🙂

V nedeljo je bilo megleno zabito, zato je bil vzpon opravljen po najlažji – Pripravniški, ki je bila glede na siromašno zimo prav vzorno narejena. Nekateri še skočijo do vrha, sicer pa smo se po postanku v Erjavčevi kmalu pobrali domov.

Udeleženci: 10 tečajnikov in 3 inštruktorji ter 8 “tastarih”. Aja, Alain in Grega sta po novem SP-jevca 🙂

Tokratni tabor je bil daleč najbolj množičen do sedaj, nekaj seveda tudi na račun nečlanov (frendi z otroci, pa vse do daljnega sorodstva…), je pa že tko fajn v naši družbi ;). Skupaj nas je bilo torej na ene 5-ih lokacijah preko 50, od tega članov 37.

Preplezali smo preko 50 različnih smeri, tudi s tečajniki…

Je pa najboljši povzetek celotnega dogajanja naredila Nastja, za kar ji pripada en velik THUMB UP!:

Deset dni od tega, nobenga povzetka,
Raf nas že krega, dreza od petka.
Šteblaj je naroču, da spišem naj rime,
“kapa povem nej, da bli smo brez klime?“
Tam daleč v Dalmaciji, za Velebitskim masivom,
se (J)AO prepustil je pakleniškim vplivom.
Nadobudnih plezalcev bilo je veliko,
plezali z vnemo so in za odliko.
Spremljali so jih vetrovni poudarki,
zvečer so se zibali, kakor na barki –
Kaj češ, upor je blo treba uravnat',
zato so hodili kar pozno spat.
Zjutraj pa urno v kanjon vsi drvijo,
saj novih izzivov se veselijo.
Tečajnike uri ferajnska elita,
hvaležnost in vnema z oči se iskrita.
Naveze so stkane, si ližejo rane,
ko ostre jim skale med prsti polze.
Oh ta višina – zatrese fantina,
“opremo prodal bom“ – mu usta vele.
Nihče ne verjame, da to bo resnica,
je pa srhljivo, ko strah zgrabi lica.
Zato je pomembno, da družba je prava,
saj ti drugače bo delala glava.
Spodbudne besede in vrv napeta,
včasih prezebe telesa ogreta.
Na koncu veselje in analiza,
oh naj le traja, če to je kriza.
Srečujejo se naveze pod steno,
ko prikoraka Ata jekleno.
Sprehod naporen je terjal svoj davek,
suha so usta – zatika se stavek.
Tufk zaspal je na klopci v senci,
ker sta preveč uživala v penci.
Ne le v stene, se tut švigne v hribe,
zmigat nožice, za nagrado, na ribe.
Morje smo vidl in bilo je vabljivo,
a smo zavijali se sramežljivo.
Na sestanku po Pakli bilo je kar burno,
ampak sklenili smo ga kulturno.
Mislim da užival kljub mrazu smo vsi
in da nas čaka še mnogo smeri😊.
Zmerej zataknemo se kot v steni frendi,
živi smo bolj kot Korado in Brendi.
Jebica pride kdaj, a hitro mine,
navadit se mormo zbijati še kline.

Za društvo v čošku, Nastja

Na včerajšnji podelitvi občinskih priznanj za dosežke v športu za leto 2022, je bil med dobitniki srebrnega priznanja zudi naš član Matija Volontar.

Priznanje je prejel za odličen prvenstveni vzpon  v dotlej še ne preplezani zahodni steni 6180 m visoke gore Pomlaca/Ngole East. Za steno so potrebovali le dva dni in sicer 23. in 24. 10. 2022, smer pa poimenovali Screaming Barfies, Ocena: AI5/70-90°/IV-V, 1100 m.

Alpinistični odsek mu za prejeto priznanje čestita.