Danes (petek) nisva čakala dežja doma, temveč na hribu nad Innerkremsom. Začuda Noki premorejo še nekaj snega in če si dovolj tišast, se pripelješ celo do avta.
Za dostop sva izbrala varianto po severni strani. Skozi Schonfeld, do železarskega muzeja, nato levo na gozdno cesto. Sledila je orientacijska preizkušnja in končno parkirišče, ki to ni bilo, nato pa skozi sotesko, po posekah do ledeniškega jezera in naprej na vrh, kjer so naju že čakali sumljivi oblaki. Smuka pa je bila spomladanska.
Uživala z Rafom.
