Danes po nekej dnevnem oddihu na morju, spet mal v hribe. Zvečer se z Janezom slišiva po telefonu in cilj seveda Stenar. Ob pol sedmih smo se iz Vrat odpravili proti Stenarju. Do počivališča je pot, razen tam, kjer so posledice plazov, v celoti kopna. Izjema je graben, kjer je še kar nekaj snega. Kmalu od počivališča naprej cca. slabih 10 minut pa se sneg začne. Do dolince, kjer je odcep za bivak IV na Rušju smo smuči imeli na nahrbtniku potem pa proti Stanarskim vratcom z smučmi proti njim. Malo pod Stanarskim vratcem smo smuči zopet sneli in nadaljevali pot peš na vrh vratic. Po kratkem počitku smo pot nadaljevali proti vrhu Stenarja. Sledila je dolga izpostavljena prečka v desno in nato po grebenu na sam vrh. Sledil je spust proti Sovatni v dolino. Na vrhu po grebenu je bila rahla skorjica. Od prečke dalje pa lepo predelan južen sneg. V Sovatni so zaenkrat še vsi skoki zaliti, vendar spodnji ne bo več dolgo! Smučarija skozi Sovatno ena sama poezija. Izjema je bil spodnji del, kjer je že kar veliko kamenja. Odsmučali smo do bivaka pod Luknjo in po ogromnih plazovinah do spomenika padlim gornikom. Tam pa se snežna odeja konča in do Vrat je bilo potrebno kakšnih 20 min smuči nesti.
