Avtor: Miha Novak

V soboto je bila za Primorski konec boljša napoved kot pri nas. Z Gabrom sva se že sredi tedna dogovarjala za plezanje na Primorskem. V petek zvečer pade končna odločitev, da greva v dolino Glinščice. S seboj povabiva še Meto in Žiga, ki sta se z veseljem odzvala. Iz parkirišča pri gostilni se odpravimo proti platami, kjer potekajo 100 meterske smeri. Z Meto se naveževa in splezava in splezava smer Senza none 2. Gaber in Žiga sta v smeri Senza none 1. Za Žiga je to prva več raztežajna smer v skali. Hitro smo na vrhu. Sestopimo mimo kapelice in se odpravimo v smer Spigolo verde. Tokrat sem v navezi z Žigom jaz, Meta pa je z Gabrom. Brez težav smo v štirih cugih res lepega plezanja na vrhu pri spominski plošči Tržaškega legendarnega alpinista Emilija Commicija. Malo se odpočijemo, okrepčimo in uživamo v pogledih na morje in stene na nasprotni strani doline. Z Gabrom imava še čas zato se odpraviva čez Commicijev greben. Meta in Žiga pa pod steno trenirata izdelavo sidrišč in druge veščine vrvne tehnike. Ura gre na 16to zato se odpravimo nazaj do vozila. Mene malo preganja čas, saj je ob 18h na Jesenicah prva finalna hokejska tekma v Alpski ligi.

V ponedeljek je bil prvi cilj dolina Glinščice smer Spigolo verde in še ena v ploščah. Med vožnjo na Primorsko je v Divači deževalo. V upanju da je v Glinščici vreme boljše smo se odpeljali do nazgledne ploščadi nad dolino. Sledilo je razočaranje. Meta je predlagala plan B, stene nad Vipavo. Z Gabrom sva bila seveda takoj zato. Malo sem bil skeptičen, ker sem bil prvič v tem koncu. Odločitev se je izkazala za odlično. V Vipavi ni deževalo, zato smo se odpravili do parkirišča nad kampom. Že urejenost na samem izhodišču je v meni naredila lep vtis. Za uvod v skalno sezono smo bili vsi trije enotnega mnenja, da splezamo smer Steber. V 15 minutah najdemo vstop in se opremimo z vso potrebno opremo za plezanje. Vstop je rahlo previsen 2m z dobrimi prijemi. Nato slediš razu do sojišča pod streho. Nadaljevanje smeri je detajl V- levo mimo strehe in nato desno do stojišča s klini, višje gor 5m pa je pravo stojišče na svedrovce. Potem sledita dva čudovita raztežaja plat, IV, ki malo spominjata na Paklenico. Zaključita se na razu. Sledi kakšnih 50 m hoje nato pa zadnji raztežaj po razu, kjer smer pride do stika s Furlanovo potjo na Gradiško turo. Zadnji raztežaj II-III ni opremljen s svedrovci., ostala smer pa je vzorno navrtana. Sestopili smo po markirani poti nazaj na parkirišče. Vsi smo bili enotnega mnenja, da se v Vipavo vrnemo.

Danes smo Metod, Mark, Grega in jaz izkoristili lep dan in se odpravili na Vršič. Grega in Mark v smer Mavrica življenja. Midva z Metodom pa sva bila enotna, da se podava v Maticovo smer za dva groša fantazije. Smer vstopi malo preden je vstop v Stoletje in Juševo. Začetni raztežaj je do prečke kar krušljiv in ti pošteno ogreje psiho. Po prečki se pridruži varianti Stoletja, kjer je kvaliteta skale veliko boljša. Smer gre čez plato nato pa zavije v desno zajedo. Na vrhu zajede slediš svedrovcem do naslednje zajedice, ki te pripelje na stojišče, ki je skupen s smerjo Stoletje. Nadaljevanje smeri poteka po vidnem kaminu III nato pa zavije desno in direktno navzdor čez črne plošče v plitev kaminček. Sledi še 5m zajedice V+ za mene detajl smeri na stojišče skupen z Juševo smerjo. Zadnji raztežaj je skupen in te pripelje na vrh smeri. Odločiva se za peš sestop. Grega in Mark pa se spustita po vrvi in se podata še v smer Rdeča pentlja. Lepa smer.

V četrtek sva se z Lukom odpravila v meni tako željeno grapo za stolpom v severnem ostenju Petelina na Mežaklji. To grapo že mnogo let opazujem iz pobočij Karavank. Že leta in leta odlašam in prelagam to turo na naslednje leto. V četrtek je napočil čas in sva šla. Ob 7:30 me Luka pobere in z avtom se odpraviva do prvega ovinka ceste, ki vodi na deponijo Mala Mežaklja. Tam parkirava vozilo in se odpraviva po strmem brezpotju v gozdu do vpadnice te grape. Po uri hoda sva na vstopu, kjer se opremiva za nadaljni vzpon. Vstop v grapo je najzahtevnejši del ture, 40 m skok, ki je bil mix skale, ledu in snega. Naklonina pa ne preseže 45°. Če bi bilo več snega skok ne predstavlja večjega problema saj je popolnoma zalit. Nadaljevanje grape gre po levi strani izrazitega stolpa vidnega iz doline. Potem pa za stolp in dalje proti robu Mežaklje. Grapa se konča kakšnih 100 m pod robom Mežaklje. Z Lukom sva prečila v levo na izrazit greben. Na tem mestu se odločiva, da končava z vzponom do roba, ker se je sneg prediral do pasu. Sestopiva po grapi do stolpa. Že nekaj časa opazujem iz ceste iz Mojstrane proti Hrušici grapo, ki se konča na desnem delu stolpa gledano iz doline. Danes je pravi čas zato ne oklevava in se povzpneva 30 m iz grape na škrbino med stolpom in ostenju. Na vrhu se nama odpre pogled v grapo, ki jo že dalj časa opazujem. Vsa navdušena sestopiva po tej grapi navzdol. Dolga je približno 200m naklonina je približno 35°. Pod grapo je nadaljevanje po dolgem meliščuv gozdu. Sestopiva po gozdu do ceste, kjer imava vozilo. Lepo izkoriščen dan v divjem svetu Mežaklje.

Grapa na stolp 200m, 35°, prva plezala Luka Karlin in Miha Novak v sestopu. Na nobenem spletu nisem zaznal, da bi bil po tej grapi kakšen vzpon.

V ponedeljek sva z Urošem splezala Slovensko smer v Triglavski severni steni. Izstopila sva čez Frelihovo polico do stika s Zimmer-Jahnom in nato po snežišču na rob stene. V sami smeri je Slovenska grapa v celoti zalita. Prečenje snežišča je neizogibno pod vstopom v Frelihovo prečnico in na izstopu iz smeri. Manjše snežišče pa je bilo vidno tudi v Prevčevem izstopu. Smer je lepa, zato jo vsako leto ponovim za kondicijo.

V četrtek pa sva s Petro iz AO Cerkno splezala novo smer Intenzivko v JV ostenju NŠG-ja. Smer na vstopu v Kamenkov kamin zavije levo v rahlo previsno poč, ki ti za začetek kar pošteno ogreje. Nato sledi plošči v levo do sidrišča. Sledi najtežji drugi daljši raztežaj, ki ima po mojem mnenju detajl takoj ko smer križa Pokljuško. Malo sitna prečka 6a in nato čez buhtelj tudi 6a, mogoče 6a+? v lepe plošče, ki te popeljejo na naslednje sidrišče desno od Pokljuške smeri. Zadnji raztežaj poteka po lepi poči nad rušjem rahlo desno. Na vrhu poči je še krajša kaskada in že se znajdeš na sidrišču. Smer je resnično vzorno navrtana, svedrovci so tam, kjer jih rabiš, Glede ocen tudi nimam pripomb tako kot so avtorji napisali drži. Mogoče malo pazljivosti pri izbiri obrimkov in stopov, v drugem raztežaju v detajlu čez previsek se mi je odkrušil kar dober grif.