Velika Baba (Nova centralna smer)

V četrtek sva se s Tomažem odpravila na Jezersko. Najin cilj je bila 700 meterska Centralna smer v Veliki Babi. O tej smeri sem slišal že toliko lepega, da je bil že skrajni čas, da se o tem prepričam. Zjutraj malo čez 6 uro se iz parkirišča v Ravenski kočni odpraviva po lovski poti, ki vodi do Kranjske koče na Ledinah do vstopa pod smer. Lovsko pot zapustiš po uri hoda in prečiš levo čez graben do vstopa pod smer, ki je pod izrazito ogromno votlino. Prvih 100 m sva plezala nenavezana po grapi, ki te pripelje do izrazitih plošč, kjer je prvo sidrišče. Tu sva se navezala in v dveh raztežajih splezala lepe plate. Smer se nato drži grabna vmes je en siten kamin IV+, ki je navrtan kar narazen cca 5m , luknje z vijaki so v steni, ploščice pa je nekdo odstranil. Po kaminu se smer položi in sledi raztežaj in pol po grabnu, nato pa se zopet postavi pokonci, plezaš plato levo od kamina nato pa prestopiš v levo na vrhu kamina. Sledi raztežaj lažjega plezanja, nato pa smer zavije levo prva orientacijska zanka do izrazite lepe plošče z oporno počjo. Na vrhu plate moraš zaviti desno in zopet se znajdeš pod naslednjo ploščo. Splezaš jo direktno nato pa pri macesnu zaviješ desno čez 3m kaskado. Tu je druga orientacijska zanka in znajdeš se pod zadnjo izstopno plato. Spležaš jo v dveh krajših raztežajih. Nato pa slediš po izstopni poševni gredini do macesna, kjer je sidrišče urejeno s prusikom okoli njega. Tu sva se razvezala in v 20 minutni plohci nadaljevala proti vrhu v plezanju I-II do markirane poti, ki vodi dol iz Babe. Povzpela sva se na vrh in nato sestopila čez Rudijevo vertikalo (strme plošče z jeklenico) do Kranjske koče na Ledinah. Privoščila sva si pivo in Ričet oziroma Joto, se malo spočila in sestopila do vozila.

Zopet na Vršiču

Turno smučarska sezona se je letošnje leto zavlekla dolgo v pomlad, zato je bil že skrajni čas da malo potipam toplo skalo. Za začetek sem izbral seveda JV steno NŠG-ja. Za uvod sva s Tomažem splezala Pokljuško smer. Oba sva bila na vrhu enotna, da splezava še eno smer, zato sva se v dveh spustih po vrvi spustila nazaj pod steno. Predlagal se Vidovo smer, ki mi je ena lepših v tem ostenju in že zagrizem v prvi raztežaj, ki mi je čudovit. Po dveh urah opraviva tudi s to smerjo in se po vrvi spustiva do pod stene. Moram pohvaliti nekoga, ki je vzorno navrtal nove svedrovce na sidriščih za spust in prusike nadomestil z rinkami. Vsa čast

Buy Fildena 100 MG Tablets Online. Fildena 100 mg tablet is an outstanding remedy for erectile dysfunction in men. It is the best generic medicine for men who want to enjoy longer and more powerful while intimacy. Buy Fildena 100 online pills are a perfect and effective generic medicine that contains Sildenafil Citrate. Fildena 100 mg tablet is facilitated men to conserve an erection. Fildena comes

Že čez dva dni me je poklical Grega za plezat. Z veseljem sem se odzval in izkoristil lep sončen dan. Oba sva bila za to, da splezava Zajedo s platami. Tudi ta smer poteka v lepi čvrsti skali in je opremljena s svedrovci. V ponedeljek smo z Juretom in Tomažem splezal Juševo smer, V sredo pa smo se zmenili z Rokom in Ančko ter Metodom in Gregom. Rok in Ančka sta splezala Mandolinco. Grega, Metod in jaz pa Violinco. Mandolinca pa bo počakala za naslednjič.

Srečno na vseh poteh.

Mont Blanc

V sredo smo se ob 1h zjutraj zbrali pred našo postajo GRS na Jesenicah in se odpravili na dolgo pot proti Chamonixu. V Kranju smo pobrali idejnega vodjo in organizatorja našega izleta Miha Megušarja. Pot nas je preko mejnega prehoda Fernetiči vodila mimo Benetk, Verone, Milana v dolino Aoste. V kraju San Vizenco smo naredili odmor za kavo in malico. Sledila je še vožnja do Courmayerja in skozi 11,6 km dolg enocevni predor Mont Blanc do Chamonixa. Do kraja Les Houches smo prišli po 5 minutah. Parkirali smo vozilo in pripravili nahrbtnike za vzpon. Do nadmorske višine 1800m nam je pot skrajšala kabinska žičnica na Belvuie. Od tam smo presedli na zobato železnico, ki nas je pripeljala na Nid d Aigile na višino 2370m. Tukaj je prekrasen razgled na mogočni ledenik Biomasse. Od tod naprej je bilo voženje konec. Pot smo nadaljevali peš do koče Tete Rousse na višini 3167m, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Kočo smo dosegli v slabih dveh uriih. Naslednji dan smo po zajtrku, ki ni bil z od zajtrka za 7 oseb:( ob 2:30 štartali proti vrhu strehe Alp. Čakal nas je zloglasni Grand couluvar, kjer vsake toliko časa kaj prileti in najbolj strm in tehnično zahteven del do koče Gouthir. Varno smo ga prečili ozebnik eden po eden. V plezanju do II težavnostne stopnje po granitnih ploščah, ki so na nekaterih mestih zavarovane z jeklenicami smo dosegli kočo Gauthier. Opremili smo se za hojo po ledeniku. Čakal nas je dolg vzpon mimo bivaka Valloit do vrha. Pri bivaku Vallioit na višini 4300m so noge postajale čedalje težje in dihanje je bilo že kar uteženo. Ob 10:20 smo po mučnih zadnjih metrih dosegli vrh. Seveda je bilo veselje nepopisno. Na vrhu se nismo dolgo zadrževali, saj so bile za popoldanski čas napovedane nevihte in zadnja vožnja z zobato železnico v dolino je bila ob 16:40. Če bi zamudili vlak bi nas čakalo še 1300m dodatnih metrov sestopa, kar pa nobeden od nas ni želel. Sestopili smo po smeri vzpona mimo koče Gauthier in Tete Rousse do zobate železnice. V dolini smo si vsi segli v roke in se odpravili v apartma v Chamonix, kjer smo imeli rezervirano spanje. Najprej smo nazdravili s pivom vzponu, kajti vsi smo osvojili vrh, vse se nam je poklopilo od vremena, prevozov, nočitev. Preživeli smo skupaj tri čudovite dni, ki mi bodo ostale v lepem spominu za celo žeivljenje.

Na turi smo bili Gorazd, Miha M., Grega, Metod, Papi, Andraž in Miha N.

Grossglockner – Veliki Klek

V nedeljo zjutraj me je budilka zbudila ob pol enih. Še enkrat sem preveril nahrbtnik, če imam notri vso potrebno opremo za tak vzpon. Ob enih zjutraj pa sva se z Aleksandro odpeljala proti Kalsu, kjer je bilo izhodišče za današnjo turo. Ob 4h začneva s hojo po dolini Kodnitztall mimo koče Luckner in dalje proti koči Studlhutte, ki jo doseževa v slabih dveh urah. Pot nadaljujeva do ledenika Kodnitzkess, kjer se malo spočijeva in opremiva za hojo po ledeniku. Ko doseževa rob ledenika dereze snameva in pot nadaljujeva pod grebenom do koče Erzherzog Johan, ki leži na rami Adlersruhe 3454m. Nič kaj dosti se tam nisva zadrževala, zaradi množic pohodnikov, ki so od koče napadali vrh. Po kratki hoji po snegu do pod stene dereze snameva in že poplezavava proti grebenu malega Glocknerja. Gre zelo počasi, saj je bilo ljudi ogromno. Kmalu doseževa Glocknersharte, kjer je ponovno zastoj. Mirno počakava tiste, ki so sestopali potem pa nadaljujeva še zadnje metre proti vrhu. Malo pred 10 uro sva dosegla vrh. Vreme na vrhu sva imela fantastično, razgledi daleč naokoli do naših Julijcev in Karavank. Narediva par fotk, malo popijeva in že začneva sestopati proti koči. Po mučnem sestopu , skoraj dve uri zaradi gužve sva pri koči Erzherzog Johan. Narediva pol urni počitek, potem pa se pripraviva za sestop v dolino. Sestopiva po smeri vzpona, le da se koči Studelhutte izogneva. Ubereva direktno varianto v dolino Kodnitztall in malo pred četrto uro sva na parkirišču pri avtu na izhodišču ture.

Velika Mojstrovka, smer Debelakove in NŠG Violinca

V nedeljo zvečer me je Rok iz AK Vertikala poklical in za ponedeljek predlagal Debelakovo smer v steni Velike Mojstrovke. Vremenska napoved je bila odlična zato sem se vabilu z veseljem odzval. Ob 6:40 sva se z Vršiča odpravila čez Vratica proti stenam nad Tamarjem. Do vstopa te pripelje ozka stezica, ki se nadaljuje dalje proti Travniku PP odsek gamsove riže. Po dobri uri hoda sva na vstopu, kjer srečava navezo iz Domžal, ki že pleza prvi raztežaj po vstopni rampi. Tudi midva se opremiva in začneva s plezanjem te mojstrovine Mire Marko Debelakove. Smer sledi lepim naravnim prehodom, z orientacijo nisva imela nobenih težav kljub temu, da smer vijuga levo in desno. Sidrišča so opremljena s klini, tudi klinov je tam kjer je potrebno dovolj. Detajl IV+ je 2 raztežaja pod vrhom, kar konkreten. Pa tudi vmes so se mi trojke zdele, bolj na IV. Dvojke pa bolj na trojke? Po dobrih petih urah sva bila na vrhu Velike Mojstrovke. Sledil je sestop na Vršič. Čudovito izkoriščen dan, le da je tokrat pivo odpadlo zaradi šihta:(

Danes pa sva z Juretom splezala novo Česnovo smer v JV steni NŠG – ja (Violinco). Smer je v prvem raztežaju strma, že takoj vstopna plata pri tretjem svedrovcu se je meni zdelo najtežje v celotni smeri. VI+ sigurno. Plezarija je res lepa v kompaktni skali. Prvo stojišče je skupno s smerjo Steber ob Kamenkovem kaminu. Potem smer sledi direktno čez plato (svdrovec) in se zaključi tudi na istem stojišču kot steber. Drugi raztežaj je bistveno lažji IV+. Potem pa gre zopet bolj zares, sledi tretji meni najlepši raztežaj čez lepe bele plošče po tankih počeh na začetku. Čudovita plezarija tudi VI+ in lepo opremljeno s svedrovci. Zadnji četrti raztežaj je zopet lažji, potrebno pa je tudi veliko previdnosti, saj je gor vse naloženo z velikimi bloki. Midva sva sestopila peš po poti na Vršič.