Omiš

Za prvi maj sva se v upanju da so se vremenarji zmotili z Neli napotila v Omiš. Nastanila sva se v kampu Lisičina, ki je odličen plezalcu(in študentskemu žepu) prijazen kamp. V kampu je plezališče, do najbližje stene je 5 minut dostopa.

Prve dva dneva je vsako noč deževalo, zato sva izbirala bolj suhe južne stene in malo frikala.Zlezla sva Skriveno slato v komornjaku in Canadair ter Forma Piva v Stomorici. Predvsem zadnja preseneti z precej pokonc cugi in težkimi detajli za oceno.

Naslednji dan naju je med ogrevanjem v plezališču napralo zato sva se odločila za dan pavze. Ampak kasneje, ko se je zjasnilo nisem zdržal v kampu, zato sem šel malo plezat. Najprej sem bolj kot ne po pomoti soliral prvenstveno smer, ki sem jo glede na grmovje na eni polici poimenoval Grinšpon(V/IV 120m). Sem pa v smer zašel, potem, ko sem iskal obvoz čez mokro plato v prvotno izbrani smeri. Kasnej sem splezal še popoldansko, ki je lepa smer, ki išče težave.

V sredo sva spet frikala, jaz sem bil utrujen od prejšnjega večera, zato sem malo poplezaval, izkazala se je Neli, ki je splezala svojo prvo 6c+.

Plezala sva še v petek, nad kampom sva pred odhodom domov zlezla Ostrino. Lepa smer, kazita jo le dve goščavi. Ena na prvem štantu in ena v zadnjem raztežaju.eč plezanja, kot pa je izgledalo ob pogledu na vremensko napoved.

 

 

Dodaj odgovor