Bivak IV – delavna

Včeraj sem se ob zaključku počitnic odpravil na ogled bivaka IV in njegove okolice. Zjutraj je kazalo na jasno vreme. S sabo sem vzel poleg osebne opreme še 4x 0,6L barve, mačka s držalom, čistilo, papirnate bisače, zvezek pripomb/pohval s svinčnikom in vrečke za smeti. Vse našteto sem pustil na bivaku. Gor sem rabil točno 3 ure skupaj s 4 postanki po 10 min. Na bivaku sem počistil notranjost in delno pobarval severno stran s sivo barvo. Vreme je streho precej načelo. Potrebno bi jo bilo zbrusit, ker se barva lušči in na novo pobarvat. Ljudje so pohvalil zbiralnik vode, ki zbira deževnico. Na steno sem obesil hišni red.Več slik je na:

https://drive.google.com/drive/folders/1J4KRagI2eF_yvRWxvoUXqJU9vCFsczCe?usp=sharing

 V dolino sem prišel po 2 urah neprestane počasne hoje. S sabo sem nesel smeti.
PS: treba je ponovno postavit smerokaze (sedaj so na tleh)

Klasika Jesih-Potočnik, Debela peč

Včeraj sva se z Maretom N. odpeljala v Krmo splezat smer Jesih-Potočnik. To je bila zame prva nenavrtana smer v enakovredni navezi. Glede na to, da nihče od naju še ni plezal te smeri, sva porabila nekoliko več časa, nekaj več cugov, ampak brez večjih problemov prišla na vrh. Vredno je omeniti še mokre kamine, ki so popestrili dan in dosegli to, da sem zabila več klinov kot bi jih, če bi bili suhi. Na sredini smeri sva se enemu ognila bolj v desno, kjer je bila skala suha. Zaradi pozne ure sva sestopila na Pokljuko, kjer naju je moj ati prijazno prišel iskat in zapeljal do Krme (verjetno sem mu dolžna vsaj tri pire).

Definitivno ena boljših izkušenj in zavedanje, da je nenavrtana smer nekaj popolnoma drugega kot pa slepo sledenje svedrovcem in pa da te že zabit klin v steni lahko tudi zavede. Musklfibra zaradi zabijanja (predvsem pa izbijanja) pa tudi nimam, kar dobro, kajne? 😉

Alpinistična šola v sezoni 2019/2020

V četrtek 17.10 ob 19h bo v sejni sobi Planinskega društva Jesenice uvodni sestanek, na katerem vam bomo predstavili vsebino in namen alpinistične šole.

Poleg uvodnega sestanka bo v sklopu AŠ v soboto 19.10. izvedena skupna tura, katere namen je spoznavanje in druženje, zato bo primerna za vse interesente/ke.

Vabljeni

Mare

ps/ vse informacije na 031 395 231

Izkoriščena sončna dneva

V sredo sva se z Maretom N. odpeljala na Mangartsko sedlo splezat Jugozahodni raz. Ker je bila vremenska napoved lepa za cel dan, sva s plezanjem začela šele ob 10.uri. Plezala sva cug cug, kavalirsko se je zaradi mojih zmrznjenih prstov za prvi cug odločil Mare. Prve dva druga lepa, tretji bolj grbuzlsko-krušljiv in brez navrtanih svedrov zato je pametno imeti s sabo kakšno gurtno ali jebico. Četrti cug se začne lepo, vendar krušljivo, sama pa tudi nisem najdla naslednjega svedrovca (v vpisu piše da je), zato rajši štantam na večjo skalo že sredi cuga. Kmalu pride Mare in ga potegne do konca (hvala 😉 ). Tako pade peti cug (detalj smeri) spet name. Lepa plata, malo pa vseeno moraš pogledat kam boš stopil in se prijel – je pa res lepo navrtana, kot v plezališču. Še dva bolj ravninska cuga do vrha in že sestopava po ferati nazaj do sedla in avta.

Od jutranjih zmrznjenih prstov do toplih žarkov na vrhu smeri sva z užitkom spila še pivo pri koči.

V četrtek mi Pero reče, da je popoldne frej s službo in da bi šel nekaj splezat na Vršič. Moj dopoldanski zobar se je tako ravno prav poklapal s Perotovim načrtom in ob dvanajstih sva se že peljala proti Vršiču. Splezala sva kombinacijo smeri Huda mravljica in Viteška (tako da sva se ognila 6c), pogledala na uro in videla da imava še čas, zato se odpravila še v smer Zajeda s platami. Vmes sem ene parkrat vprašala Perota, če je prepričan da to zmorem, na srečo je imel prav 🙂 Abzajlava z bikolorko do konca smeri Zajede s platami, in desno najdeva dokaj vhojno pot, tako da sva si prihranila tri abzajle.

Še sreča da je za vikend napovedan grdo vreme, saj so moje blazinice kar pošteno načete.

Nekaj slik od srede, danes se nama je pa preveč mudilo 😉

Iz Katastrofule čez Šipo in nazaj

Danes zjutraj sva se z Urošem odpeljala proti Beli peči. Uroš je dal za bencin in rampo, jaz pa za prvi rastežaj.

Ampak že na začetku sem šel preveč desno na lepe plate v smeri Šipa, ki sem jih prečil in nato štantal v Marčitovi sp. smeri. Od tam naprej sva potegnila prečko v levo nazaj na zastavljeno smer in z lahkoto izmenično odplezala do vrha.

Vrnila sva se desno skozi gozd, pospravila in se odpeljala domov. Analizo bova naredila zvečer po sestanku.

Dopoldan sva tako preživela v krasni naravi in kompaktni skali z lepimi razgledi in v tišini.

Uroš in Aljoša.