AO Jesenice

Z Urošem sva šla danes zjutraj Darkotovo in Mirkotovo smer, ker je pač še nisva šla. Prvi in tretji raztežaj sem šel naprej jaz, drugega in zadnjega pa Uroš.

Na vrhu sva bila v dveh urcah in edini problemček, kjer je treba biti previden je na drugi plošči tretjega raztežaja, ker je naslednje varovanje “šele” na izstopu plošče pod previsom.

Mogoče naj omenim še to, da sem v tretjem raztežaju porabil 10 kompletov in da je v celi smeri precej podrtega materiala.

Uživala sva Uroš in Aljoša

V nedeljo zvečer me je Rok iz AK Vertikala poklical in za ponedeljek predlagal Debelakovo smer v steni Velike Mojstrovke. Vremenska napoved je bila odlična zato sem se vabilu z veseljem odzval. Ob 6:40 sva se z Vršiča odpravila čez Vratica proti stenam nad Tamarjem. Do vstopa te pripelje ozka stezica, ki se nadaljuje dalje proti Travniku PP odsek gamsove riže. Po dobri uri hoda sva na vstopu, kjer srečava navezo iz Domžal, ki že pleza prvi raztežaj po vstopni rampi. Tudi midva se opremiva in začneva s plezanjem te mojstrovine Mire Marko Debelakove. Smer sledi lepim naravnim prehodom, z orientacijo nisva imela nobenih težav kljub temu, da smer vijuga levo in desno. Sidrišča so opremljena s klini, tudi klinov je tam kjer je potrebno dovolj. Detajl IV+ je 2 raztežaja pod vrhom, kar konkreten. Pa tudi vmes so se mi trojke zdele, bolj na IV. Dvojke pa bolj na trojke? Po dobrih petih urah sva bila na vrhu Velike Mojstrovke. Sledil je sestop na Vršič. Čudovito izkoriščen dan, le da je tokrat pivo odpadlo zaradi šihta:(

Danes pa sva z Juretom splezala novo Česnovo smer v JV steni NŠG – ja (Violinco). Smer je v prvem raztežaju strma, že takoj vstopna plata pri tretjem svedrovcu se je meni zdelo najtežje v celotni smeri. VI+ sigurno. Plezarija je res lepa v kompaktni skali. Prvo stojišče je skupno s smerjo Steber ob Kamenkovem kaminu. Potem smer sledi direktno čez plato (svdrovec) in se zaključi tudi na istem stojišču kot steber. Drugi raztežaj je bistveno lažji IV+. Potem pa gre zopet bolj zares, sledi tretji meni najlepši raztežaj čez lepe bele plošče po tankih počeh na začetku. Čudovita plezarija tudi VI+ in lepo opremljeno s svedrovci. Zadnji četrti raztežaj je zopet lažji, potrebno pa je tudi veliko previdnosti, saj je gor vse naloženo z velikimi bloki. Midva sva sestopila peš po poti na Vršič.

1 2 ►

Kljub petkovem dežju smo v soboto šli z Marušo in Nejcem poskusit s srečo, če se je skala že posušila. Celotna smer je bila suha in skala solidna, tako da smo brez večjih težav poplezali do vrha – luštna smer za po šihtu. Levo od smeri smo videli čisto nove svedrovce, gre za novo navrtano smer Violinica – jo bo treba probat!

Po vplezavanju v Dolomitih (bo baje Matevž napisal prispevek), smo se danes z Neli in Majo Lobnik v iskanju suhe skale odpeljali v Karnijce. Naš cilj je bila sicer Lomastijeva smer v vzhodni steni Rosskofla (Cavallo di Pontebba). Ob prihodu na parkirišče in pogledu na mokre stene si nismo mislili da bomo sploh kaj plezali, vendar je sonce steno sproti sušilo.

Žal pa sta bila v izbrani smeri že dva ne preveč hitra italijana, zato smo se odločili za sosednjo Viaggio ad Uqbar, ki poteka po počeh in ploščah malo bolj levo.

Prvi cug je bil še malo vlažen, nato pa je bilo že vse suho. Smer odlikuje odlična skala in zračni prehodi. Sploh najtežji (VII-, 45m) je odličen, gre za prečko v strmi plošči. Varovanja je za vplezane dovolj, če bi pa plezali na začetku sezone bi se pa verjetno malo bolj tresel.

Ker je bila proti vrhu Neli že malo utrujena, smo zadnja dva raztežaja plezali po lažji smeri Guerrino di Marco (kasneje sem prebral da je to klasična povezava). Strmina stene pa kljub lažjim ocena ne popušča do izstopne rampe.

Steno priporočam vsem vplezanim, ki si želijo dobre skale in kratkega dostopa ter sestopa.

Sestop je dokaj kratek in udoben po ferati Contin.

V torek 21.7.2020 sva se s Prezlam dpravila v še eno od smeri, katero imam ugledano že od tečajniških dni. Ob pol šetih parkirava avto in zarineva po Hanzovi poti proti stebru. Pod vstopom v smer se nahaja snežišče, katerega prebrodiva brez večjih problemov, nato hitro smukneva v zgornjo špaltno in že plezava na prvi štant, na polici nekaj metrov nad tlemi.

Prvih 5 cugov je res lepih. Dobra razgibana plezarija, tudi skala drži. Nato sledi kar nekaj cugov lahke plezarije po šodru, zadnja tretjina smeri pa se ponovno postavi pokonc, izstop pa je še posebej zanimiv. Dan je bil lep in domov se nama ni mudilo, dokler nisva bila že na pol poti navzdol ko se je naenkrat pooblačilo in če bi bila le 2 minuti kasneje pri avtu kot drugače bi naja napralo kot mačka 🙂

Z orientacijo nisva imela težav, vendar ima velike zasluge za to avstrijska skica (plezanje.net) katera res nazorno pokaže vse kar je treba vedeti.