V takih vročih dnevih človek začne pogrešati sneg, mraz in pobeljena pobočja, zato misli uhajajo na aprilsko smučarijo v Avstriji. Mogoče pa tale zapis vendarle komu da idejo za spomladansko smučanje prihodnje leto. Po solidnih lednih razmerah je z otoplitvijo prišlo nekoliko več časa tudi za smučanje in tako sva se za ogrevanje pred Norveško z Rokom za velikonočne praznike odpravila čez mejo v Visoke Ture. Ker sva se želela izogniti gneči okoli Defreggerhaus in Strüdlhütte, sva rekla, da greva prvi dan na blef pogledat, do kam sploh sega snežna odeja v teh koncih. In sva se odpravila v smeri gore Straßkopf (2401 m), za katero se je potem izkazalo, da prideš v teniskah že skoraj do vrha. Glede na teren vrh sicer obljublja lepo smučarijo. Pozimi se lahko pripelješ do zaselka Penzelberg, od tam pa je po makadamski cesti do Winklerner Hütte (1907 m) speljana sankaška proga. Prav do koče se je mogoče pripeljati poleti, kjer je tudi urejeno parkirišče, od tam pa še dobro uro hoda do vrha.
Tako je kazalo, da bo treba izbirati bolj izrazito severna pobočja, zato se naslednji dan odpraviva iz vasi Welzelach pod goro Lasörling (3098 m). Dve uri se na lagano vzpenjaš po makadamski cesti, ki je zaradi prepovedi prometa v odličnem stanju, do planine Raineralm (1804 m), od tam pa še uro do Lasörling Hütte (2293 m), okoli katere je kar manjše počitniško naselje. Gore in sedla okoli Lasörlinga so na gosto posejani z markiranimi potmi in menda je poleti v teh koncih kar gneča. Koča se odpira s pričetkom poletne sezone in s tem v mislih pač ne nosiš drobiža s seboj. Nadaljevanje zgodbe je tako, da so imeli oskrbniki nenadejano delovno akcijo na koči in redke so danes že priložnosti, da doživiš tako lep sprejem in postrežbo brez povračila. Smuka od koče do planine pa jasno spomladanska in čudovita.
Naslednji dan sva se premaknila na drug konec in sva parkirala pri Lucknerhaus pod Großglocknerjem, kjer sva mimo planin Schliederleralm in Tinklwinklalm dostopila do Glorerhütte (2642 m). Eno uro sva smučke nosila, ker sva dostopila po poti na prisojni strani doline. Smučala sva nazaj po drugi strani doline, kjer je bilo kar zvoženo, pod pobočjem gore Kastenegg (2822 m) in sva se pripeljala skoraj do parkirišča. Zanimiva vrhova za smučanje sta izgledala tudi Medelspitze (2668 m) in Weisser Knoten (2878 m) na levi strani doline. V vseh treh dneh razen oskrbnikov na Lasörling Hütte v hribih nisva srečala nikogar.
No, po prihodu z Norveške pa še skok na morje. Komisija za alpinizem je sponzorirala tabor za punce v Paklenici. Še vedno z norveško zimo pred očmi se je bilo kar težko naštelati na sredozemske temperature, ampak vedno je lepo videti poznane obraze. Poročilo na https://ka.pzs.si/novica.php?pid=15727.
