AO Jesenice

Sončnica pravzaprav ni primerna beseda za opis tegale vikenda, suncokret pa natančno opiše dogajanje; “kretanje” za soncem.

V soboto sva ga, torej sonce, iskala s Tinom na Stenarju. Dan se je začel s čudovitim jutrom, vse do Stenarskih vratc naju je spremljalo modro nebo, nato pa naju je v sekundi ovila gosta megla, ki jo je prignal jugozahodnik. V takem, kjer pravzaprav niti ne veš ali gre teren navzgor ali navzdol, sva morala namero o osvojitvi vrha opustiti. Sama sva si kriva, saj sva poležavala do četrte ure zjutraj. Bila sva za pol urice prepozna.

Tudi za nedeljo v naših koncih ni kazalo na prav lepo vreme. Aladin je sonce obljubljal na vzhodu, zato sva se s Saro odpeljala v Graške alpe (Grazer Bergland). Kilometrov je sicer kar nekaj, a večinoma po prazni avtocesti kar hitro minejo, pa je tako mogoče izvesti tudi enodnevni obisk. Malo pred Gradcem naju je pozdravilo sonce in v Rothelsteinu sva splezala lepo smerco (Broken Soul, 270m, 6a). Obračanje za soncem je bilo kar uspešno…

Od 14. 4. do 18. 4. smo člani odseka AO Jesenice plezali v Paklenici, nekateri so prišli že prej, nekateri pa pozneje. V petek smo za dobrodošlico imeli odlično vreme, a napoved je že takoj za soboto kazala močno burjo. Prav tako pred burjo nismo imeli miru v nedeljo, nekatere je kar minilo, nekatere pa ni prav nič ganilo. Burja se je umirila šele v ponedeljek, a kaj, ko smo morali že oditi.

V Paklenici smo bili: Metod, Mark, Noel, Maja, Raf, Tina, Petra F., Branka, Dejana, Blaž Š., Blaž D., Luka, Matic, Neli, Matevž, Fadil z ženo, Mare, Monika, Ata, Petra, Tin, Klemen, Nal, Tomaž, Filip, Sandi, Aljoša, Davor, Renata, Nina, Petra G., Lojze, Darka, Maša, Mašina sestra, Jure, Neva, Miha, Lidija S., Gal, Božo, Lidija R, Urban, Doroteja.

15.4

Božo, Lidija R., Tin – Domžalski (6a, 120m)

Božo, Lidija R., Tin – Karabore (5b, 120m)

Božo, Lidija R., Tin – Celjski stup (5a, 150m)

Mare, Monika – Tulove grede (IV/III, 220m)

Noel, Mark – Danaja (5b, 100m)

Tina, Grega – Danaja (5b, 100m)

Aljoša, Luka, Branka – Tinin smer (4a+, 110m)

Aljoša, Luka, Branka – Nosorog (4b+, 150m)

Miha, Neva, Davor – Danaja (5b, 100m)

Miha, Neva, Davor – Pero (5c, 80m)

Raf, Nal, Petra – Sjeverno rebro (4b+, 170m)

Raf, Nal – Tinin smer (4a+, 110m)

Grega, Tina – Brid za veliki čekić (5b+, 150m)

16.4

Mare, Monika, Renata – Tinin smer leva varianta(4b+, 110m)

Matic, Matevž – Besmrtnici (6c, 360m)

Neli, Filip – Tinin smer (4a+, 110m)

Gaj, Lidija S. – Flex & Rex (5a, 120m)

Gaj, Lidija S. – Tinina smer desna varianta (4b+, 110m)

Gaj, Lidija S. – Doktor Frankenstiin (5b, 150m)

Klemn, Nal, Tin, Miha, Neva – Severni Greben+sjeverno rebro (4b+, ?)

Tin, Nal – Flex & Rex (5a, 120m)

Miha, Neva – Piksi & Diksi (5a+, 100m)

Raf, Maja, Tina, Aljoša, Luka, Branka – Zubatac (4a, 250m)

Božo, Lidija R., Sandi – Frau Bühler (6a, 120m)

Božo, Lidija R., Sandi – Lidijina z nosorogom (5a, 150m)

17.4

Miha, Tin – Kikos Bohrer (6a, 100m)

Gal, Lidija S. – Piksi & Diksi (5a+, 100m)

18.4

Neli, Matevž, Maša – Kameni croissant (6a, 130m)

Matevž, Matic – Dreaming the lost friends (6a, 100m)

Gal, Lidija S. – Nosorog (4b+, 150m)

Gal, Lidija S. – Sjeverno rebro (4b+, 170m)

Miha, Neva – Catch the Rainbow (5a, 100m)

Tin, Nal – Danaja (5b, 100m)

datum?

Blaž, Dejana – Oprosti mi pape (4a, 110m)

Blaž, Blaž Š. – Tinin smer leva varianta(4b+, 110m)

Nina, Maja, Tomaž – Sjeverno rebro (4b+, 170m)

Nina, Noel – Tinin smer leva varianta(4b+, 110m)

Grega, Noel, Petra B. – Doktor Frankenstiin (5b, 150m)

Metod, Grega – Ča je od Draga je od Draga (6b+, 130m)

Grega, Mark – Kamasutra (5b+, 150m)

Grega, Mark, Petra B. – Saleški (5a, 120m)

Grega, Petra B. – Spit bull (5c, 145m)

Mark, Tomaž – Doktor Frankenstiin (5b, 150m)

Mark, Tomaž – Tinin smer leva varianta(4b+, 110m)

Metod, Noel – Trik (5a+, 125m)

Metod, Mark – Aigor (5b, 150m)

Metod, Petra B. – Danaja (5b, 100m)

Metod, Petra B. – Brid za veliki čekić (5b+, 150m)

Metod, Davor – Spit bull (5c, 145m)

Urban, Doroteja – Danaja (5b, 100m)

Urban, Doroteja – Karabore (5b, 120m)

Urban, Doroteja – Pero (5c, 80m)

Glede na to, da je v okviru alpinistične šole planirano plezanje večraztežajnih smeri v Glinščici odpadlo, so se plani za vikend nekoliko spremenili. Na Planini pod Golico naj bi po podatkih vremenske postaje v soboto zapadlo okrog 20 cm snega, zato se zgodaj zjutraj odpravim proti Belski planini oziroma Struški. Pod Golico morda snega ni bilo ravno 20 cm, bil pa je mraz in dobro zasnežena cesta skozi Savske jame. Z višino je bilo snega več in kjer ni veter naredil pretirane škode, so bile smučarske razmere odlične. Navdušenje nad aprilskim pršičem je botrovalo odločitvi, da se po spustu iz Struške, odpravim še do sedla Suha in od tam po grebenu na Golico. Smučanje s Krvavke direktno do koče je bilo enkratno. Od koče sem nadaljeval po zimski poti, kjer je bilo treba zaradi manjkajoče podlage starega snega parkrat sneti smuči.

Letošnja zima je bila za plezalce zelo prijazna. Sicer zelo dobrih snežnih razmer ni bilo, je bilo pa malo snega na dostopih in v stenah. Decembra sem začel plezalno sezono z vodenjem preko nam dobro poznanega S raza v Mali Mojstrovki. Precej poprhana smer, je kljub nizki težavnosti služila za dobro kalibracijo telesa in psihe – še toliko bolj, ker sem bil v vlogi vodnika. Kmalu za tem sva se z Lukom Stražarjem dogovorila za Direktno smer v Špiku. To je bilo v začetku leta po obilnem sneženju, kar je pomenilo, da dostopi niso bili več tako udobni. Najin cilj je bil, da smer preplezava v enem dnevu. S hojo sva začela ob 3.00 in ob 7.00 sva se že navezala na vrv na vrh Rušnate glave. Razmere v spodnjem delu stene, do Dibonove police, so bile precej slabe. Gladka skala in prhek sneg. Od police naprej, ko se stena postavi pokonci pa so se začele boljše razmere. Celo nekaj škripavca se je našlo. Po 17 urah plezanja sva si na vrhu stisnila roke in laufala v dolino. Nekaj dni po tem, sem med vodenjem po Slovenski smeri opazoval desni del Triglavske stene in z vrha sporočil Boru Levičniku, da od daleč razmere v Skalaški smeri obetajo hitro plezanje. Štiri dni po tem sva zgodaj zjutraj odrinila od Peričnika. Plan je bil precej preprost in zelo podoben tistemu s Špika – smer preplezati v enem dnevu. Ob prvem svitu sva se navezala na vrv in začela s plezanjem. Smer je bila precej suha in tudi sneg je bil na ključnih mestih predelan, kar je omogočalo hitro napredovanje. Med plezanjem je bil konstantno prisoten močan veter (40 km/h), ki naj bi po napovedi ponehal okoli sedmih zjutraj, vendar je vztrajal prav do sončnega zahoda. Veter je bil predvsem problematičen na Gorenjskem turncu, kjer se zaradi snega naredi ozek greben. Plezanje v vršnem delu je bilo res uživaško – popolnoma suha skala v težjih delih in predelan sneg na položnejših delih. Vrh sva dosegla po 13 urah od avta v Peričniku. Več si lahko ogledate v videu: https://www.youtube.com/watch?v=z_SN94vIwqM.  Suhe razmere so se nadaljevale, kar je bilo treba izkoristit. Tako sva se z Žigo Oražmom dogovorila za Kovinarsko smer v Veliki Mojstrovki. Smer je bila v veliki večini suha, tako sva za smer potrebovala malo več kot pet ur. Plezanje Kovinarske smeri si lahko ogledate v videu: https://www.youtube.com/watch?v=fTfGWYe0nIE. Apetiti za splezat nekaj težjega so spet zrasli. Tako sva se z Žigo dogovorila, da tokrat splezava klasiko Kamniško-Savinjskih alp – Direktno v Štajerski Rinki. Ko sva dosegla vrh Turskega žleba, naju je spet pozdravil stari prijatelj veter, ki nama je spremenil plane. V takem mrazu enostavno nebi prišla čez v enem dnevu. Tako sva se odločila za nekoliko lažjo smer – Igličevo v Mali Rinki. Smer je res klasična linija, vendar je v taki suhi zimi večkrat potrebno zares zbrano plezanje čez plate. Za smer sva potrebovala nekaj več kot 5 ur. Video plezanja v Mali Rinki je tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=aIqe-_d6U0I.  Ko je že kazalo, da se bodo temperature začele dvigovati sem se odpravil na solo vzpon preko smeri Potočnik-Tominšek v Spodnjem Rokavu in turo podaljšal še z grebenskim prečenjem do Srednjega Rokava. Zares top! Izpred domačih vrat v Mojstrani, sem do vrha Spodnjega Rokava potreboval 4 ure in 45 min. Kratek video plezanja si lahko ogledate tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=dhX6u-K_xoM.

Sedaj pa še malo smučanja, potem pa topla skala!

V soboto sva šla z Markom pogledat v Tamar, če je še kaj ledu. Glede na napoved po nočni ohladitvi in pričakovani gužvi, sva se, tudi po predlogu bolj izkušenih članov našega odseka, odločila za bolj pozen štart. Odhod iz Jesenic je bil ob prijazni 11. uri, sonce je že močno pripekalo. Po poti do doma v Tamarju je bilo polno ljudi, pri slapovih pa ni bilo videti nikogar. Za ogrevanje sva se zapodila v Slap nad votlino. Prav dober led, čeprav v votlini že teče voda. Ko sva to zlezla pa Centralc. Je kar šlo, za stopit je dovolj stopničk, za haklat pa se tudi kaj najde. Štartala sva iz desne strani, kjer je zgledalo malo lažje. V glavnem je bilo vse super. Uspešno sva ga zborbala. Led je vrhunski, vmes se najde tudi pas putrčka. Na koncu pa še obvezna analiza, tokrat, zaradi hude dehidracije kar dve – ena že v Tamarju, druga pa v Kranjski Gori.