AO Jesenice – Stran 141 – Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice

10. novembra, 2015

Lengarjev Komen, smer »Peričnik – Direktna varianta«

V soboto, 7.11.2015 sva z Lidijo izkoristila še en lep jesenski dan in v Lengarjevem Komnu v dolini Vrat poiskala smer Peričnik, ki sta jo leta 2008 prvenstveno splezala člana AO Jesenice Miha in Andrej. Kakšen bi bil jaz plezalec, če se ne bi preizkusil v njuni prvenstveni smeri, saj sta me oba učila prvih korakov alpinizma. Ob pogledu na steno Lengarjeva Komna sva se odločila, da splezava smer Peričnik bolj direktno. Tako je nastala »Direktna varianta smeri Peričnik«.

Opis;

1. raztežaj: V steno sva vstopila tako kot Andrej v prvem poskusu. Našla sva njegov prusik v sončni uri, kjer je verjetno obrnil. Nadaljevala sva naravnost po razu in nato po ploščah do bora na desni strani, 50 m, IV.

Naslednja dva raztežaja sva splezala po smeri Peričnik.

4. raztežaj sva potegnila naravnost po manjših skokih in plošči do pod zajedo, 55m, II/III.

5. raztežaj: Varianto smeri sva zaključila z najtežjim raztežajem. To je nekakšna zajeda, dobro vidna iz doline, pa še poraščena ni, kar je redkost v Lengarjevem Komnu. Varovanje se da lepo urediti s klini in frendi. Težavnost tega raztežaja je V, dolg je 55 m, saj varovališče uredimo šele na velikem macesnu na razu. Pod varovališčem moramo splezati še približno 10 do 15 m v ploščah, težavnosti IV.

Sestopimo po smeri vzpona v petih abzajlih.

Po splezani smeri sem na vrhu malega Lengarjeva Komna poiskal možica, ki sta po vzponu postavila Miha in Andrej. V njem naj bi bila tudi lična škatla s podpisi. Razočaran sem ugotovil, da je možic nekoliko razmetan in da vpisne škatle ni na svojem mestu.

Na fotografiji je z rdečo barvo označena Direktna varianta smeri Peričnik, rumeno pa raztežaji smeri Peričnik.

9. novembra, 20159. novembra, 2015

Rušica – Čingulmaki(VIII+/IX-)

Končno sem našel čas, soplezalca in razmere, da splezam še eno, verjetno zadnjo devetico pred koncem sezone. Tako sva v soboto 7.11 z Andrejem Škafarjem (Akademski AO) odrinila pod Rušico, kjer mi je uspel vzpon na pogled omenjene smeri. Večjo težavo predstavlja streha sredi smeri z oceno (VIII), ter predzadnji raztežaj, ki konstantno drži oceno (VIII+/IX-). Celotno smer sem plezal v vodstvu. Šeenkrat pa se moram zahvaliti Andreju, ki je z nahrbtnikom večinoma plezal prosto, kjer pa ni šlo, pa si je pomagal z opremo. Ko sva prišla nazaj pod steno je že padel mrak, zato sva do avta sestopila v temi.

5. novembra, 2015

MED ZLATIMI MACESNI IN VEDNO ZELENIM RUŠJEM

Nujno je bilo vzeti dopust in izkoristiti brezhiben jesenski dan. Zato se z Majo podava v s soncem obsijane skale na Dleskovški planoti, točneje v južno steno Črnega vrha (1931 m), smer Sled svizca (IV-/II-III, 145 m). Prijetnemu plezanju in uživanciji na vrhu, je sledil sestop, ki je bil seveda v smislu zelene avanture, saj se mi doma ni zdelo vredno pogledat kaj piše ob opisu smeri. Kasneje sva celo našla par skalnih možicev, ki so naju pripeljali na markirano pot.

Spomladi bo treba v ta konec pripeljat še kakega tečajnika. Smeri v Črnem in Velikem vrhu so neopremljene in večinoma lahke, zato so zelo primerne za uvod v svet alpinizma. Nad vremenom, pokrajino in smerjo sva bila oba navdušena, manj pa nad zaporami cest, ki so nama podaljšali vožnjo za skoraj eno uro (bo treba začet preverjat stanje na naših cestah…).

2. novembra, 2015

Mala gora (Čaven)

Z Daretom sva se s Čehi dogovorila, da nesejo najino porcijo smeti z Bivaka IV, pa sva bila zato frej. In sva šla splezat Krvavo smer. Kar se tiče sonca, je bila smer dobra izbira, ne velja pa to za veter. Zaradi močnih sunkov burje sva smer na izpostavljenih grebenih malo prilagodila, drugače ne bi bilo varno. Je pa burja očitno odgnala vse modrase, saj nisva srečala nobenega. Vsaka stvar je za nekaj dobra.

2. novembra, 20159. novembra, 2015

Bivaki – nikoli končana zgodba

Med jesenskim obiskom bivakov smo bili spet, tako kot po navadi, razžaloščeni nad odnosom do zavetišč, ki so v našem skrbništvu, a namenjena vsem ljubiteljem gora.

Stanje.

Enka

Pred kakim mesecem smo zamenjali okno, v nedeljo pa sta Romana in Branko bivak pospravila, kar je bilo pospraviti sploh potrebno. Pustila sta nekaj sveč za romantiko.

Dvojka

Očka Korenini je bil v obdobju gradnje bivakov daleč pred svojim časom. Le kako bi danes izgledali njegovi načrti? Takrat, pred več kot 70 leti, je udari po mizi in dejal: “Tu bodo stali,” … in še vedno stojijo, čeprav danes ne v prav zavidljivem stanju. Na zunaj marsikatera stvar zgleda lepa, ko pa pričneš kopati po notranjosti, si včasih hudo presenečen. Zato nas prav nič ne skrbi, da nam Korenini ne bi odpustil posodobitve, še manj pa tega, da želimo bivak ohraniti za naše zanamce in ga dati v muzej na ogled še komu drugemu. Kar se pa Boga tiče, ta pa ravna po principu: “Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal”. Bolj nas skrbi, da se je pojavil Nekdo, ki je preprosto vzel bivak v svoje roke in z njim počne, kar se mu zljubi. V glavnem – Dvojka je v letošnjem letu že drugič prebarvana. Nekdo, hvala ti za trud, vendar pa vedi, da se ne dela na tak način. Ne moreš po svoje s stvarmi, ki niso tvoja last.

Trojka

Trojka ni le vzorno pospravljena temveč popolnoma izpraznjena. Zopet se je pojavil Nekdo in meni nič, tebi nič odnesel vse piskre, beštek, sveče, kanistre za vodo … ostale so le še ležalke in deke ter vpisna knjiga. Nekdo, če si stvari odnesel z namenom, da jih očistiš ali nadomestiš z novimi, super … pa vseeno bi lahko odsek (skrbnike) obvestil o svoji nameri. Drugače pa se takemu početju reče čisto navadni vandalizem.

Torej, drv je na Trojki dovolj, če pa si hočete kaj skuhati, posodo prinesite s seboj.

Štirka

Štirko smo obiskali v soboto. Štirinajst z odseka (z novimi tečajci) se nas je odločilo, da lep dan preživimo v gorah – ob čiščenju bivaka. Zjutraj smo presenetili tri Čehe ravno v odhajanju. Verjetno jim bo še nekaj časa žal, da so vstali tako pozno, hi-hi. Naložili smo jih s smetmi, sicer niso bili preveč zadovoljni … ampak nas je bilo preveč in parlamentiranje ali da ali ne, je bilo čisto odveč. Glede na to, da so bili že od srede v bivaku, so verjetno odnesli le svojo svinjarijo. Za vrati je še ostal zajeten kup za vsakega od nas. Tečajci so pospravili bivak “v nulo”, zakrpali pa smo tudi luknje v pločevini.

Naslednje leto bo Štirko potrebno prebarvati. Mogoče že letos? Kaj pa ti praviš, Nekdo? Cel teden bo lepo vreme, barva bi se odlično sušila. Le javi nam prej, da se ne boš “dajal v stroške” za barvo in da bomo seveda izvedeli, kdo si, ta dobra duša, ki nam takole inkognito “pomagaš”.

Jesenska akcija pospravljanja je za nami. Bivaki so pripravljeni na zimo. Pa, da ponovimo že tolikokrat izrečene besede: Dajmo, bodimo ljudje, imejmo odnos do narave, do ljudi in stvari. Saj vemo, da je nahrbtnik ob povratku s ture težak. Pa vseeno … Mnogi rečete: “Ma, če še jaz dodam tole mojo malenkost, saj se sploh ne bo poznalo,” … in tako rastejo kupi smeti.

Srečno in prijetno bivanje v naših bivakih!

O Cookies