AO Jesenice

Včeraj smo  Tomaž, Papi in jaz splezali Slovensko smer v Triglavski severni steni. Ob 5 uri zjutraj smo se iz Vrat odpravili proti vstopu v smer. Do vstopa smo potrebovali dobro urco. Na vstopu je še približno 4m snega, ognili smo se po levi strani v krajni poči, tako da je vstop možen po kopni skali. Vzpon smo nadaljevali v smeri macesnov in belih plat do Bučerjeve stene. Pod Bučerjevo steno je tudi še kar nekaj snega, vendar smo se mu tudi tu izognili po levi strani. Nato smo plezali do škrbince na zlatorogove police. Od tu naprej pa je slovenska grapa v celoti zalita,do okna, zato smo si nadeli cepin in dereze. Po grapi smo hitro prispeli do skoka pri oknu. Tu smo se navezali in splezali levo varianto mimo okna. Kamin v levi varianti je bil v celoti moker. Po kratkem vzponu proti Frelihovi prečnici, smo si na snežišču pod njo zopet nadeli dereze in tako prečili še to snežišče do poličke.Nove dereze Black diamond so se izkazale za super izbiro. Nato po Frelihovi prečnici v lažji svet in na rob stene. Tam , kjer se Frelihov izstop združi s Zimmer – Jahnom je do roba stene snežišče. Sledila je malica na vrhu in sestop po poti čez Prag v Vrata. Čudovito izkoriščen dan v fajn družbi.

Danes sva z Anžetom Klaričem(AO Matica) opravila 1. ponovitev smeri Nebeška streha v Velikem draškem vrhu. Smer poteka po izraziti poči od začetka do konca in jo po večini odlikuje zelo dobra skala, razen v začetku najtežjega raztežaja.  V smeri sta prvopristopnika pustila 4 kline, midva sva jih dodala še 4. Prvega na začetku smeri, drugega pod detajlom, tretjega na sidrišču nad detajlom, ter četrtega na vrhu. Za prost vzpon najtežjega raztežaja sem potreboval dva poizkusa. V zadnjem raztežaju pa naju je ujela huda nevihta, zato sem se dvakrat prijel za frenda, saj ni bilo mogoče varno plezati.

V strehi, sem ob drugem poizkusu odlomil enega od boljših oprimkov, zato zna biti smer težja. Strinjam pa se s predlagano oceno 7b+ oz. IX. K ocenam ostalih raztežajev pa bi dodal kakšen plus več. V smeri se splača imeti dva seta frendov od tega vsaj podvojene od .75 do 3.

Vsa čast radovljičanoma, smer je res NORA! Ne gre pa brez zahvale IgluSportu za zalaganje z vso potrebno opremo.

V torek sva z neli plezala hit poletja- deževno smer v NŠG. Sva že plezala tudi kaj lepšega. V sredo pa z Šteblajem zajedo v NŠG. Sam sem jo plezal prvič, smer je prava lepotica z odlično skalo.

Danes je pa prišel čas za eno bolj orenk turo. Z Nejcem Marčičem sva se podala v severno steno luknje peči. Imela sva sicer klasični plan, a naju je čuden vris v vodniku VJA zapeljal preveč desno. Kmalu sva naletela na nekaj klinov pa sva mislila da sva v pravi smeri. Tam kjer se stena postavi pokonci pa sva hitro odnehala, saj je poleg velikega bloka na vstopu v zajedo v tej viselo nekaj vponk, gurten in celo cela lojtrca. Očitno je nekdo padel že kar nekaj časa nazaj, ker oprema ni bila ravno sodobna. Zaradi varnosti in boljšega občutka sva prečila levo  v odprto steno in tam v dokaj dobri skali poiskala prehode na vrh strmega dela stene. Po nekaj poplezavanja sva dosegla PP in ker je bila ura šele 11 sva se po PP povzpela na greben in po grebenu na vrh Luknje peči. Sestopila sva v škrbino in po malo plezanja bila v enem abzajlu na rampi pod severno steno Rjavine.
Lepa tura, predvsem divja.
Prosiva vse, ki bi imeli kakršni koli informacijo kje sva lutala da povejo. skica in približen vris sta spodaj.

Včeraj smo se Rajc, ata, Tomaž in jaz odpravili na Vršič. Rajc in ata sta se odločila za Pocarsko smer, midva s Tomažem pa za sosednjo smer Pstuh. Smeri potekata nekje tudi samo 10m narazen. Tretji raztežaj IV+, se mi je zdel veliko bolj podrt in naložen kot lani. Pod sidriščem so naloženi bloki in skale ki prežijo na spodnjega varovalca. Četrti pa je za mene najlepši cug, ki ga popestri manjši previsek IV, kjer pa je skala v redu. V drugem raztežaju Pocarske smeri v grapi leži še sneg. Obvoz snežišča je možen po levi strani po kopnem.

Tole je malo pozno, pa vendar … Prejšnji vikend je PD razpisal izlet na Veliki vrh, pa smo se odločili, da se pridružimo planincem, ob enem pa novo pečene pripravnike peljemo plezat lažje neopremljene smeri. Od planincev ni bilo nikogar, tečajnikov (bivših) pa tudi bolj malo, nabrala pa se nas je prijetna druščina takih, ki nam je glavno, da se nekam gre.

V soboto zjutraj smo se pripeljali (skoraj) do planine Vodole, na hitro okupirali Maksovo bajto in odšli plezat v Veliki in Črni vrh. Glede na ne najbolj obetavno vreme in Maretov namig, da nam bo spedenal carsko večerjo, smo se po eni preplezani smeri (nekateri tudi dveh) in obveznem fotkanju na vrhu (brez vodnice, zataknila se nam je nekje v skalah) vrnili na planino. Po izdatnem okrepčilu (večerja je bila odlična) smo se šli orientacijski pohod in našli prehod med planinama Vodo-le in Podvežak, nazdravili prvemu pašnemu dnevu, naredili analizo in skovali načrte za naslednji dan, ki pa se je začel z meglo in dežjem.

Fajn smo se imeli: Majda, Petra, Romana, Jao, Metod, Čarli, Blaž, Dare, Mirko, Rok, Mare, Sandra, Andraž s svojo, Raf in Maja.