Vršac

Včeraj sva z Nejcem Marčičem plezala v Vršacu. Zjutraj naju je najprej presenetila rampa na začeku doline. Kljub temu je doson minil hitro, v 40 minutah sva bila na vstopu Ceklinove. Smer postreže z resno in strmo  plezarijo v odlični skali (za štirico). Večinoma gre za plošče in previske, vmes pa trave. Varovanje bi bilo zamudno in težavno. Hitro sva napredovala in bila s pomočjo enega abzajla v graben in enega varovanega cuga v dveh urah in pol (od avta) pod vršno steno. Zaradi vetra in mraza sva se odločila za Centralno.

Smer se začno krušljivo  nato pa kmalu prideš v dobro skalo. Na začeku je smer dokaj lahka, skica pa ne ravno dobra. So pa logični prehodi. Vmes sva malo verjetno plezala po svoje, vendar nikoi ni bilo pretežko, skala pa večinoma odlična. Vmes je Nejc zarinil v neko streho, ker se mu je prehod zdel prelep, da bi še okoli. Nad o najino varijanto sva prišla nazaj v smer. tam, na koncu zajede je tudi edino krušjivo mesto v smeri. Kasneje sva zavila v izstopno varijanto in v enega najboj norih kaminov v Julijcih in širše (glej sliko). Vseskozi izgleda kot da je neprehodno.

Smer je vredna ponavljanja, sploh z dostopom po ceklinovi gre za resno in dolgo smer. Našla sva 10 klinov in pustila 2.

 

Dodaj odgovor