Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice
V Zavetišču pod Špičkom je ostala večja količina priljubljene pijače v rdeči in zeleni embalaži. Ker ji zima z nizkimi temperaturami ne bi prizanašala, poleg tega pa bi ji do naslednje sezone pretekel rok, se nas je danes zbralo 16 večjih ali manjših ljubiteljev piva. Hkrati pa smo izvedli še prvo skupno turo s tečajniki v novi sezoni. Prijetno s koristnim in pivo je na varnem.
Vas Brela pri Makarski je šestič po vrsti gostila alpinistični tabor Glavno, da se klajmba 2016. Da se tradicija ne bi izneverila, je vreme spet bilo od sončnega za kopanje, do dežja in temperature za puhovke. Na vrhu Biokova je v petek padel celo sneg.
V četrtek je namesto sonca, ki sta ga napovedovala accuweather in HDMZ padal dež. Dan smo izkoristili za ogled vasic v okolici Makarske kjer še nismo bili in testiranje učinka namočenih zdravilnih zelišč. Mislili smo, da bo v petek bolje, a je bilo še hladneje, še vedno je deževalo. Pa smo krenili do Neretve po mandarine, Ploče, Metkoviće. Zvečer pa na fešto v Brele. Udeležba je bila vremenu primerna, a organizatorji so se izkazali z dobrim pasuljem, ki se je daleč vohal.
Sobota pa končno sonce. In smo se zagnali navkreber v Najmanji Borovac, Borovac in Ercegove gradine. Vsi smo za ogrevanje splezali Superpanoramico 6a 200m. Nato sta se Lidija in Božo zagnala v Sretan rođendan Roberto 6a+ 180m, midva z Metodom pa v Psiho blok 6a 200m. Malček smo hranili moči za nedeljsko dopoldne, ko smo nameravali splezat še kakšno kratko in za večerno fešto v Brelah. Tokrat so organizatorji poskrbeli za naše trebuščke z odličnimi skušami in pivom, za dušo pa z dvema zanimivima predavanjema.
Nedeljsko jutro pa nas je “razveselilo” z dežjem. Lidija in Božo sta zato krenila domov, midva z Metodom pa v Omiš na oglede plezališč. Tam je kar nekaj možnosti, kjer je dostopa 0,0m in se lahko dobesedno varuje iz avtomobila. Bo treba enkrat tja za kakšen podaljšan vikend. Zvečer sva bila tudi midva že doma brez inkasantskih podvigov hrvaške policije.
Tako kot za dežjem vedno posije sonce, udeleženci upamo, da bo naslednje leto še boljše. Vremenske napovedi ne bomo več preverjali, se imamo tudi brez tega fajn.
Včeraj po jutranjem kofetu nebo ni obetalo nič dobrega, pa kljub temu nihče ni glasno obelodanil, kar smo imeli vsi v mislih, namreč da nas bo z veliko verjetnostjo enkrat tekom dneva napralo. Po cesti na Vršič se je skladno z višanjem nadmorske višine zgoščevala tudi megla, dokler se nismo začeli spuščati proti Trenti, kjer se je začelo kazati modro nebo. Preostali del dneva smo plezali prijetno na toplem, pripombe so letele le na džungelsko poraščenost smeri v Stadorju. Z Romano, Petro, Nani, Vidkom in Rokom smo plezali v smereh Pod marelo, Timijan, Muštace in Lizika. Sestopili smo po levi strani po gamsjih stezicah.
Z Igorjem Kremserjem sva že prejšnji teden ob plezanju Juševe smeri opazovala črne štrajfne levo od smeri. Ker je skala izgledala dobra sva v četrtek vzela nekaj svedrov in klinov ter se po šihtu odpravila pod steno.
Začela sva levo od Juševe in Stoletja ter iskala prehode približno naravnost. Smer poteka dvakrat po 10m skupaj s Stoletjem, ostalo je novo. Po treh novih cugih sva se v zgornjem krušljivem delu priključila Juševi po kateri sva izstopila. Ker je bil začetek malo naložen sva šla v nedeljo še enkrat v steno in očistila večino krušljivih lusk v prvem raztežaju.
Smer ima odlično skalo razen v prvih 10m. Gre za konstantno in raznoliko plezanje. V smeri sva pustila novih 13 svedrovcev in 6 klinov, vmes se uporabi tudi kakšnega iz sosednjih smeri (prvi štant je skupen s Stoletjem, zadnji pa z Juševo). Ponavljalci bodo porebovali še komplet frendov. Smer ni popolnoma opremljena, potrebnega je nekaj alpinističnega znanja za varno plezanje. Ocenila sva jo s 5+, je malenkost težja od Juševe in Stoletja. Sestop je kot za ostale smeri
V ponedeljek smo se Tomaž, Aleš, Zala in jaz odpravili v steno. Na praznovanju za Alešev abraham mi je izrazil željo, da bi po lanskem vzponu čez Slovensko smer v Triglavki steni, se rad preizkusil še v Nemški smeri. Seveda jaz, sem bil koj za in mu včeraj željo uresničil. Ob petih sva s Tomažem štartala iz Jesenic proti Mojstrani in tam pobrala Aleša in Zalo. Ob 7h smo bili na vstopu v smer. Na vrhu ob pol treh popoldne. Raztežaj pod Nemškim turncem nas je ujela pol urna ploha. Nadaljevali smo proti Zimmer – Jahnovem izstopu. Raztežaja pod gredino, ki vodi proti Zimmer – Jahnu smo se zaradi mokrote skale zopet navezali in nato zadnijih 40m izstopne stene splezali do vrha smeri, kjer se Zimmer – Jahn združi s Frelihovim izstopom iz Slovenske smeri. Nato smo se odpravili do roba, kjer smo uživali na soncu s pogledom na okoliške vrhove. Vreme se je v uri in pol spremenilo v prekrasno sončno popoldne. Sestopili smo po poti čez Prag in turo zaključili ob 19h v Aljaževem domu v Vratih. Imeli smo se super od popolne šajbe zjutraj, do nenadnega vremenskega preobrata ob 13 th, do zopet prekrasnega vremena v sestopu. Hvala tudi Tomažu, Alešu zopet po enem letu druženja v steni in Zali, za njo je bila to sploh prva plezalna tura, ki jo je z odliko opravila kjub nenadnem poslabšanju vremena, za prekrasno izkoriščen dan v res imenitni družbi.
