Po daljšem obdobju mokrega vremena, sva z Markotom izkoristila današnji sončni dan za obisk Glinščice. Plezala sva Veliki raz (5c, 120m) in nadaljevala s frikanjem v sektorju Bela stena. Ja, na sončku je prav prijetno.
Manj znane Karavanke
Na zadnjem sestanku se je izrazila potreba, da bi zaboga že kam premaknili naše riti – je žal pač tisti del leta, ko alpinist nima kaj dosti početi, še posebno, ko nebo iz dneva v dan kaže bolj ali manj čemerno podobo.
Kljub ne najboljšim obetom se nas je v nedeljo, 27.11. pri Kristlnu zbralo sedem in kot prvo je bilo potrebno dorečt kam naprej. Odločili smo se za Karavanke, nekam okoli Kepe. Na križišču poti proti sedlu Mlinca, pa smo izbrali manj znani svet med sedlom Mlinca in Kepo, se pravi Lepa Plevelnica 1959 m in Visoki Kurjek 1973 m. Da je svet tam gori res malo obiskan, smo videli tudi po lepem odtisu medvedove šape s prav konkretno velikimi kremplji. No, lastnik odtisa je bil medtem verjetno že kje na koroški strani, mi pa smo nadaljevali z grizenjem strmih trav proti vrhu. Sonce je lepo grelo in razgledi proti Julijcem so bili na nivoju. Le na grebenu je malo popihaval severnik, zato smo se pridno držali sončnih pobočij. Pa saj na severni strani ni bilo kaj iskat, ker so zelo strma in prav nemarno razbita.
Greben do Visokega Kurjeka je zanimiv, včasih malo izpostavljen, na koncu pa te zvabi v slepo ulico. Nakazan prehod po južni strani dol na pot proti Gubnu je prenevaren, za spust po vrvi pa smo imeli kakšen štrik premalo (no imeli nismo nobenega …), zato smo po pavzi obrnili in šli spet naprej – nazaj po smeri vzpona in v dolino.
Bilo je prijetno, uživali pa smo: Maja, Mare, Darko, Petra, Aleksandra, Andrej in Raf.
Jesensko/zimsko poplezavanje v Stadorju
V nedeljo 13. novembra smo Maja, Dare, Mare, Aleksandra in Raf lovili sončne žarke na Primorskem, v Stadorju. Dokler je sijalo, je bilo prav prijetno, ko pa je nebo prekrila koprenasta oblačnost, pa je z zasneženih vrhov takoj zahladilo. Smeri Muštace in Perunika so lahke in precej bolj preizkus za plezalke, kot pa kaj več. No, ko je postalo zadosti turobno, smo se pa hitro pobrali na toplo k Danici na pi..(jačo)….
Dovški križ namesto krompirjeve Paklenice
V ponedeljek smo Štefan, Dare in jaz namesto na Spodnji rokav, ki je bil prvotni cilj, zaradi megle krenili na Dovški križ. Ko smo se dvignili iznad megle pa smo ugotovili, da bi najverjetneje našli tudi smer, ki bila prvotno naš cilj. A nič zato. Na vrhu smo uživali navkljub mrzlemu vetru, ki je pihal iz martuljške severne strani. Razgledi fenomenalni kot po navadi, navzdol gredoč smo preverili še, če je v bivaku vse v redu. Kabel za polnjenje GSM-jev je poškodovan zato je potrebno imeti svojega. Glede na to, da smo ga postavili šele pred dobrim mesecem dni, je kar dobro obiskan, v vpisni knjigi je že precej vpisov. Zgleda, da je bil težko pričakovan. Na koncu za nagrado še po najdaljšem melišču v Julijcih navzdol, pa v Kot na pizzo, ki jo je bilo treba poplaknit.
S seboj nismo imeli nobenega fotoaparata, zato ni slik, izkazal se je pa kamerman, ki je naredil posnetek (če klikneš nanj si ga lahko ogledaš).
Prostovoljec in Jež(VII, A2), Teme – nova smer
Danes sva z Andrejem Ježem(AK Črna) splezala novo smer v Temenu. Linijo sva poiskušala preplezati že mesec dni prej, pa sva se uštela v težavnosti, tako nama je 200m pred vrhom zmanjkalo opreme in sva v mraku izstopila po Medvoški. Danes, pa sva pripravljena na vse, smer splezala do vrha. Linija je res izjemna z naravnimi prehodi. Skala je po večini odlična nekje dobra, so pa tudi odseki s podrtijo. V skali sva pustila kar 15 klinov, od tega 6 v najtežjem raztežaju. Smer je v prvi veliki zajedi skupna z varianto Medvoške kakih 40m, nato varianta zavije levo, midva pa sva se zapodila naravonst navzgor. V najtežjem raztežaju sva poleg šestih klinov pustila tudi zagozden zatič, s pomočjo katerega se brez problema potegnemo čez najtežji del. Prost vzpon bi na pogled ocenil z IX. Danes je bilo kljub soncu premraz, za dober poizkus, zato je to na sporedu naslednjo sezono. Morda me kdo prehiti?! Ocena A2 za najtežje mesto govori to, da je nekaj klinov v skali samo za okras. Priporočam polprofilce. Nekaj raztežajev višje se smer spet dotakne Medvoške in ji sledi pol raztežaja, nato pa zavije levo, Medvoška pa desno. Vris in skico najdete v galeriji.
Nujna oprema: Set manjših zatičev, set frendov(do 3BD), klini