Škrbina v Krajni dol

V nedeljo smo sicer najprej imeli namen iti v Avstrijo, a se je obrnilo drugače. Pa smo se zbrali najprej pri Danici, še dve dekleti pa sta počakali na Seli Neveji. 11 se nas je nabralo v čudovitem dnevu brez vetra in spomladanskimi temperaturami.

Krenili smo na Škrbino v Krajni dol. Najprej po cesti do planine, nato pa navzgor proti škrbini. Flanka je spodaj res široka, smučarjev je bilo veliko a smo se kar razgubili. Nato se pri vrhu malo zoži in postavi pokonci. Na škrbini smo komaj našli vsak svoj prostor, zato smo rekli, da bo malica nižje, kjer bo še sonce.

Spust v dolino je bil prijeten, sneg vedno boljši. Prijetna smuka do planine Krajni dol je minila prehitro. Tam smo se okrepčali in se nato malo po gozdu, malo po cesti spustili do avtomobilov.

Domov gredoč še obvezni postanek pri Danici; še gremo smo bili sklepčni, fajn je bilo.

Črni graben, Storžič

Januarja 2012 sva z Majo Lobnik poizkušala preplezat Črni graben v Storžiču. Takrat naju je obrnilo pomanjkanje snega in nek čuden previs.

Ko sva se par dni nazaj menila kaj bi plezala, sva se kar hitro odločila, da je čas za popravni izpit. Tokrat z zadostno količino snega, da je pokril neroden previs. Spodaj v grabnu trda kloža, v treh težkih cugih pa dober sneg in led. Priporočam, v trenutnih razmerah približno 4+ v ledu in M5 v skali.

Strasskopf 2401m

Glavna veriga Visokih Tur je v zadnjih dneh dobila konkretno pošiljko snega. Temu primerna je bila tudi objavljena stopnja nevarnosti snežnih plazov (četrta). Zato sva z Urošem izbrala kopasti vrh Strasskopf na meji med Koroško in Vzh. Tirolsko nad vasico Winklern. Cilj je več kot primeren za take razmere. Kljub sredini tedna ga je obiskalo kar nekaj smučarjev, no snega je bilo dovolj za vse.

Kadar je v Krmo res daleč (skupna tura)

Ko smo v nedeljo, 21. januarja navsezgodaj le požokali naše avtomobile na že precej polnem parkplacu nekje na cesti v Krmo, se še nismo zavedali, kako dolga bo danes tura. Smo pa vedeli, da je cesta pogojno prevozna in le za terenska vozila, zato smo za tokratno skupno turo izbrali nižje hribe na tem območju. Veliki Pršivec bo kar pravi, pa še naše tečajnike smo peljali na lepo ogledno turo.

Grizli smo cesto, ravnico Zasipške planine in končno še v breg, davek vsemu temu smo poračunali na Prgarci, kjer smo si ogledovali naš pomožni cilj – vrh malo bližje v smeri Pršivca. Trije so se odločili za vrnitev v dolino, ostali smo nadaljevali, a kmalu doživeli prvo snežno ploho z dodatki ojačanega vetra. Zelo neugoden je bil tudi sneg z zaplatami napihane mehke do trde klože na zelo trdi podlagi. Pri smučanju dol v Krmo je bilo zato zelo zanimivo, na čase pa tudi malo srhljivo (nismo vsi Karničarji…), poleg tega je tam teren zelo razgiban in je pravo smer težko izbirati. Do avtov je bilo še hudo daleč, a je z malo dobre volje šlo brez problemov. Ko smo avtomobile rešili s parkirnih boksov, je sledil le še hiter skok k Dani na Dovjem na okrepčilo.

Trpeče smo uživali: Mare, Maja, Sandra, Nani, Seba, Mitja, Tomaž Anton in Raf

Zimska vaja AŠ

Raf je za mesto dogodka določil en kucelj nad Kočo v Krnici. Eni so tja pešačili, drugi smo šli s smučmi. Enkrat za spremembo nas je bilo tastarih več kot tanovih, a nobenemu ni škodilo kakšno stvar ponovno slišat. Naredili smo prerez, pa različne preizkuse trdnosti snežne podlage. Tudi žolne smo našli vse in ugotovili kakšen je občutek, če s sondo zadaneš v različne predmete oz. v tla.

Smučanje nazaj v dolino je bilo bolj drugotnega pomena, a tudi ni bilo slabo. Edino v varno hišo na Dovjah sva se prišla javit sama z Rafom.