Kategorija: Obvestila

V četrtek smo se Marko, Luka, Tomaž in jaz odpravili na Ljubelj. Ker sta mi smeri Janc – Mali in Šentanska všeč smo se odločili za prvo. V dveh urah smo bili obe navezi Marko in Luka, ter Tomaž in jaz na vrhu. Jaz sem navijal še za eno smer ampak je večina zmagala. Kjub zgodnji uri je bilo v steni že pošteno vroče, zato je osvežitev na Ljubelju prišla še kako prav. Preživeli smo lepo dopoldne, zato smo za popoldne že skovali nov plan. Frikanje v senčnem Kovačevcu v isti zasedbi.

V nedeljo sva s Tomažem splezala  Pocarsko smer v ostenju Grebenca. V drugem raztežaju v grabnu leži še sneg, možno ga je obvoziti po levi strani in prideš lepo do štanta. Za začetek plezalne sezone v hribih čist ok. Smer sem že velikokrat splezal zato nimam kaj dodati.

V torek 12. 6. sta me Mare in Božo peljala plezat v Lengarjev Komen. Plezali smo direktno varianto smeri Peričnik.

Po kakšno uro dolgem dostopu iz doline Vrat smo hitro pričeli s plezanjem, saj so bile popoldne napovedane nevihte. Po prvem originalnem cugu je Mare smeri dodal še dva prvenstvena in še bolj direktna raztežaja, ki sta bila zame precej poučna zaradi uporabe različnih lesnatih rastlin, skalnih tvorb in pripomočkov za izdelavo varoval in sidrišč. Po zadnjem malo bolj atraktivnem raztežaju smo bili že na vrhu sicer precej neobljudenega Lengarjevega Komna. Sledilo je še pet abzajlov in pa sestop do avta, kjer nas je nevihta hitro pregnala na Dovje.

3 ženske smo se v nedeljo zjutraj odločile,

da se bomo v J steno Prisanka zakadile.

15 min od Tičarice nas je čakal preizkus za želodčke v obliki crknjene ovce,

nato smo se uspešno izognile snegu na melišču

in 1.uro hoje po Jubilejni uživale v prelepi pokrajini,

po zavoju na desno pri možicu proti smeri pa po strmih mokrih travah malo manj (vsaj jaz).

Sneg v grapi nam je preprečil dostop do začetka smeri, kjer naj bi bil svedrovec,

ampak to naše alpinistke Katarine ni pretirano motilo, in smo raje 1 cug dodale, kot da bi se zmočile in umazale, hihi.

v prvih 4 cugih svedrovcev ni, pa precej še dol leti,

potem se pa na nekakem platastem trebuhu zasveti in plata se pokonci postavi in začne se najlepši del plezarije.

Nadobudna mlada alpinistka  je vodila navezo vse do vrha smeri, dve starejši dami pa sva ji uživaško sledili.

Pol ure pred vrnitvijo na Vršič nas je malo ohladil dež, potem je sledilo še zabavno prebijanje skozi ruševje (ane Majda, kolk je blo fajn…), analize pa nismo naredile, ker smo doma obljubile, da se bomo hitro vrnile.

V nedeljo 10.6.2018 smo se ob 9ih zvečer dogovorili Jaz Božo in Lidija, da jutri gremo pa plezat. V ponedeljek smo se tako odpravili ob 6ih zjutraj na Vršič. Po ravno pravšnjem dostopu (tolk, da smo se ugrel) smo prišli do smeri Elisa.

Takoj smo opazil, da je prvi cug moker. Po krajši pripravi (odlivanje, otrešanje, kajenje…) smo se spravl plezat. Brez večjih problemov smo preplezali ta moker cug, vsak naslednj pa je bil lepši.

Po slabi uri in pol smo izstopili iz Elise in vstopili v Jeseniško. Božo je spet potegnil naprej, jaz in lidija pa za njim kot 2 trenirana kužka. Čez nekaj zelo lepih in na nekaj mestih rahlo krušljivih cugov, smo osvojili tudi vrh Jeseniške.

Sledila je kratka malica, sestop in PIR