Kategorija: Obvestila

Rafova ideja za južno steno v poletnem času mi sprva ni dišala. Scvrli se bomo; no, pa smo plezali v dolgih rokavih in vetrovkah. Nič poletnega ni bilo tam gor.

Veliki vrh je kopasta gora, ima lepo jugozahodno steno, neopremljenih smeri je notri že precej, prostora pa je še za kakšno. Dolžina smeri je od 100 do 150 m, ocene so tam med II in V. Če bi bil dovolj tišast, bi kakšen konec VI tudi našel. Skala je odlična.

Splezali smo Čez plate I in II, sestopili po Grapi, nato pa še Vmesno in Sestopno.

Dostop, dobro uro, je “human”, sestop lep, z vrha po markirani stezi mimo lepega planšarskega stana s primerno ohlajeno Cockto.

Uživali Marko, Mirko in midva z Rafom.

Fotka pa je na žalost le ena.

Štefan, Miha, Gorazd in jaz smo se v nedeljo odpravili na Visoki Rokav. Za vse je bil to prvi vzpon na to goro. Zjutraj smo se odpravili malček prepozno zato nas je sonce že žgalo na poti čez Brinje, ki smo si jo izbrali za vzpon. Na sedlu ob Šplevti nam je vrhove zakrivala oblačnost, a napoved je obetala lepo vreme. Med vzponom skozi ozebnik je letelo kamenje, ker se je ena skupina ravno spuščala z vrha. A ko smo bili sami na istem mestu smo videli, da drugače enostavno ne gre. Na vrhu ozebnika kratke priprave nato pa še vzpon na vrh. Vreme se je zjasnilo, zato so bili razgledi enkratni. Videli smo tudi, da je v “Rajcovem bufetu” obisk. Po fotkanju sledi previden spust na sedlo, od koder sta se Gorazd in Štefan odpravila še na S. Rokav. Midva z Mihom pa na dvojko ležat ( tu vse OK ). Sledilo je še poskakovanje po melišču čez Prag, malo hidracije pri studencu in spust do avta. Prva analiza v Mojstrani in druga pri Firerju sta soglasno pokazali, da smo preživeli čudovit dan v dobri družbi, in da bo potrebno kaj podobnega ponoviti čim prej.

16. 6. sva jo v oblačnem vremenu plezala z Robijem (AO Tržič). Smer je prava lepotica! Varna in udobna, z zanemarljivim dostopom. Luksuz, ni kaj.

Končno je sneg odlezel, da smo lahko začeli plezati tudi v višjih stenah.

V ponedeljek sva se z Neli vplezavala v Jozlnu. Smer je lepa in zračna. Edino prvi cug se mi je zdel malo bolj podrt kot ponavadi.

V torek sva s Šornom nesla na vršič vrtalko in šla pogledat plate v grebencu. Začela sva po Zajedi v plezališču in dodala še tri razežaje do vrha stene.Skala je fenomenalna, težave pa ne prehude. Gre pa večinoma za plezanje po ploščah. Smer sva poimenovala Zajeda s platami. Ocene po raztežajih: 4c, 5c, 5a, 6a, 6a. Dolžine okoli 160m, vičine 130m. Uredila sva tudi abzajl pisto (glej skico) 2x40m in malo lomastenja po rušju ali pa levo po polici in še 60m po zajedi. potrebna je dvojna vrv in 9 kompletov.

V sredo pa je že prišel čas za eno večjo steno. Z Matevžem Mrakom (AO Radovljica) sva plezala v Debeli peči. Začela sva 50m levo od Nimfomanke in plezala po ne najboljši skali. Skoraj povsod se bile čudne luske, varovanja z frendi skorajda ni bilo, zato sva pridno zabijala. V prvem cugu sva našla 2 stara klina in še obročkarja na štantu, nato pa ni bilo več sledi predhodnikov. Vmes sva našla celo en lep cug, smer pa priključila razu 30m pod tisto polico na katero izstopita Parižanka in Nimfomanka. Poimenovala sva jo Boj na požiravniku (VI-, 200m). Nisva se sicer borila z požiravniki sva pa bila borbe z nevplezanostjo in slabim varovanjem. Fotke je naredil Mrak.

Za konec smučarske sezone še na eno lepo pošteno turco. Včeraj smo se Beni, Jure, Gorazd, Miran in jaz odpravili proti bivaku na Za akom. Tam smo prespali in se ob 6th zjutraj odpravili proti Jugovi grapi. Sneg se začne po 5 min hoje v krnici za Akom, do treh macesnov sta dva krajša kopna odstavka. Nato pa je sneg do vrha Jugove grape. Ko smo prispeli na vrh Jugove smo se peš odpravili še na Dovški križ in uživali v prijetnem dnevu in lepih razgledih. Po kratkem počitku je sledil uživaški spust po Jugovi grapi v dolino. V sami grapi so 4 razpoke, ki pa se jih z lahkoto da obiti po levi ali desni strani. Turo smo zaključili pri Ingotu v lepi prijetni družbi in mrzlem pivcu. Lp. Miha