Kategorija: Obvestila

V soboto je na Vršiču ob najinem prihodu že mrgolelo ljudi. Čeprav zjutraj nisva bila ravno pozna, sva komaj našla prostor za parkiranje, iz stene pa se je že slišalo vpitje navez. NŠG je bil sredi dneva oblegan kot Triglav sredi avgusta. Plezala sva Steber ob Kamenkovem kaminu in Smer dr. Dolharja, ki sem ter tja premore celo nekaj svedrovcev. Sicer je v smeri dovolj klinov, razen na detajlu pod streho sem mogoče izustila kako neprimerno besedo, ker tam visi le neka stara varianta metulja s preperelo gurtno. Smer nama je bila všeč, ker je precej luftig, pa tudi kvaliteta skale se z višino izboljšuje. V nedeljo je bilo prostora za parkirat na pretek, tudi nobenih plezalcev ni bilo na vidiku. Splezala sva Pokljuško in Pocarsko. Polovica raztežaja nad gredino v Pocarski je še pod snegom, vendar je možno do svedrovca lepo splezati po levi.

Včeraj sva se z Gorazdom po normalki povzpela na Rigljico. Na pogled prava dolomitska lepotica, na otip pa vse prej kot to. Glede na vpisno knjigo in podrte možice od zime, to sezono še ni imela kakih obiskov. Gorazd je imel namen, da bi šla še na Rušico, ki res da ni več daleč, a ravno ko sva bila na vrhu je za Škrlatico v območju Triglava nastal precejšen, že rahlo temnikast kumulusni zid. In ker naju je čakal siten sestop, sva Rušico na mojo idejo pustila za drugič. Pivo sva pila seveda v soncu, in za Rušico bo treba še enkrat gor -sorry.

Včeraj smo s Perotom in Neli plezali nad Nassfeldom. Plan smo sicer imeli drugačen, a so nas jutranje plohe prepričale da smo spremenili cilj. Plezali smo dve smeri v Zuckerhütlu, Južno steno in direktno južno steno (obe 6a, 110m). Obe smeri sta lepi in v odlični skali a precej šlampasto navrtani. Vedno je svedrovec 2 giba nad polico, vmes so stare ploščice z majhno luknjo v novih svedrovcih, tako da obvezno rabiš tamale vponke. Glede na jutranje vreme smo lepo izkoristili dan.

Danes pa sva z Bojanom Hribernikom plezala v VDV smer Črna Maša. Oba sva smer ponovila prosto, detajl v drugem poizkusu. Prvi detajl je dobro nabit, v drugem pa je treba zarinit čez gladko ploščo diretkno nad štantom. Oba težka raztežaja sta res fantastična. Tudi spodaj in zgoraj, so lažji raztežaji res lepi in vseskozi v odlični skali (razen 20m v natežjem raztežaju).  Ocena prvih prostih ponavljalcev se nama zdi prenizka, nama se je najtežji del zdel težak VIII-/VIII, drugi detajl pa okoli VII-. Mogoče je lažje če si večji. Plezala sva 5 ur, sestopila po zimski in pustila 1 klin nad detajlom.

V četrtek sva z Lojzom dokončala z deli v plezališču. Dokočno sva prekrila streho.

Že 14.6. smo z Šornom in Neli navrtali še eno smer (podaljšek) na vršiču – Kumalajec s prečko. Ker je bilo treba v zadnjem raztežaju še malo čistiti ni bilo časa za prosti vzpon. Včeraj sva šla z Neli še enkrat v smer z namenom da jo prosto preplezava.

Smer se začne po skrajno levi smeri v plezališču (kumalajec), nato pa zavije po očitni prečki pod streho levo navzgor, do zadnjega in najtežjega previsa. Začne se lahko, nato pa se težavnost stopnjuje. Prva dva raztežaja se da povezati v enega(50m).

Ocene po raztežajih: 4a, 4c, 5c, 6a, 6c/c+. Smer je dolga 100m, sestop z abzajli, spuste spoznaš ob plezanju navzgor. Za vzpon je potrebnih 10 kompletov in ostala običajna oprema.

Smer je na sliki označena z rumeno.