Kategorija: Obvestila

Do nedavnega meni popolnoma neznani kup rdečkastega peska in kamenja nekje v južnem ostenju Planjave, ki se imenuje Rdeči kup, mi je od sobote dobro ostal v spominu. Z Rokom in Anžetom smo dostopili po grapi Levo od Rdečega kupa, kjer smo z izjemo dveh lažjih skokov štirice na začetku, poplezavali po lahkem terenu. Sicer naj bi se do Rdečega kupa dalo dostopiti tudi po Grapi za Rdečim kupom, ki pa ima nekoliko težji skok, poleg tega je letos v njej še veliko snega. Na prvi pogled zgleda greben Rdečega kupa popolnoma nepreplezljiv. Prepadi na vse strani, nikamor za stopit, drobljiva skala, ki se kar melje pod prsti. Tako je bil tudi občutek med plezanjem na vrh precej klavrn. Odličen klin se nahaja na vrhu grebena tik nad oknom, tako da je možen tudi spust do okna. Turo smo nato nadaljevali po isti smeri do vrha stene, kjer smo po Severozahodnem grebenu, ki kar puhti od klinov, odšli do vrha Planjave.

V soboto sva z Janezom krenila v Kaminsko smer v Celovški špici. Dostopa in sestopa se nabere za približno slabe 3 ure, a je pot z izjemo melišča pod smerjo zelo lepa.

Smer poteka večinoma po kaminih, zaključi pa se na grebenu od koder je do vrha še 15 minut hoje. Z izjemo prečnice v 2. raztežaju kjer leži nevarna skala, ki lahko pade na varujočega, je plezanje užitek. Do drugega varovališča je sicer možen obvoz po desni, ki ga je izbrala naveza pred nama. Verjetno bi ga tudi midva, če bi vedela kako je naloženo. Seveda je potrebna previdnost, ker je dosti oprimkov takih, ki se jih ne smeš dotakniti. Varovanje je s svedrovci, ki jih je ponekod celo preveč, jebic in frendov tako nisva potrebovala ( v vodničku so priporočeni ).

Za sestop sva izbrala pot, ki se spusti na sedlo pri Svačici in potem čez melišča na cesto pa malo po gozdni poti do parkirišča. Možen je še sestop proti zahodu, a ta naj ostane za prihodnjič. Bilo je lepo.

Končno sva si z Robertom našla skupaj cajt za plezat v hribih. Odpravila sva se v severni raz male Mojstrovke. Na vstopu v smer je prvih 20m kar pokonci, nato pa se smer položi in ji slediš po razu 3. raztežaje. Smer se v zadnjih treh raztežajih spet postavi bolj pokonci do izstopne gredine, ki te popelje na Hanzovo pot. Smer je v celoti opremljena s svedrovci, najde se pa tudi nekaj klinov. Za Roberta je bila to prva smer v hribih in izbira ture je bila temu primerna, za vnaprej se že veselim ponovne plezarije z njim.

7.7. sva z Juretom Hafnerjem splezala smer Stoletje. Smer se od lanskega leta ni nič spremenila. 2. raztežaj čez plato VI-, je še vedno kompaktna bela plošča. V 4. raztežaju pa do roba stene, pa je potrebno malo pazljivosti, ker je vse naloženo. Smer je vredna obiska.V sredo 17.7. smo se Rajc, Sašo in jaz odpravili na Vršič. Splezali smo Pocarsko smer v Grebencu. Za Sašota je bila to prva smer v hribih, zato je bila izbira ture temu primerna. V smer smo vstopili ob 9:30. V 4. raztežaju se mi je odlomil cca. 20 kilski blok, ki pa sem ga uspel zadržati v rokah in ga prestavil na poličko. V smeri ni bistvene razlike od lani, 3. raztežaj in 5.(zadnji) sta čudovita. Ostalo pa bolj krš. Na vrhu Grebenca smo stali vsi zadovoljni ob 11:30 in odpešačili v dolino.V petek 19.7. smo se člani AO Jesenice (Rajc, Janez, Aleš, Sašo in Aleksandra) odpravili pod Steno. Splezali smo Slovensko smer s Frelihovim izstopom. Sneg se nahaja še pod prvim pragom nad strugo, naslednje snežišče je na vstopu v smer, slovenska grapa je še v celoti zalita in grapa pod Frelihovo prečko tudi. Zato sta cepin in dereze obvezen del opreme za turo. Na vrhu smeri vsi zelo zadovoljni. Za Aleksandro je bila to prva smer v hribih. Sledil je sestop v dolino po poti čez Prag in nato analiza ob hladnem pivcu v Aljaževem domu. Danes pa sva se z Rajcem odpravila zopet v Grebenc. Splezala sva sosednjo smer dr. Dolharja. Smer vstopi cca. 30 m levo od Pocarske. Prvi raztežaj sm štantov na rušju pri oknu, drugi gre malenkost v levo in čez izredno podrto kaskado na travnato gredino. Tretji cug gre iz gredine nagliho po zajedi navzgor, 2-X svedrovc in en Tržičan. Četrti cug je naj atraktivnejši v celi smeri po strmem plezanju pod streho in nato izpostavljena prečka IV+ polna odličnih prijemov (končno kompaktna skala) in 8 m navzgor do štanta. Ta raztežaj je pripadel Rajcu, ki ga je v slogu velemojstrov plezanja v krušljivem svetu zbombov. Sledil je izstop zopet po podrtem svetu na vrh smeri, ki se na razu združi z Pocarsko. V 5. raztežaju sem pod podrtim pragom zabil specijalni klin, ki je ostal v pomoč naslednjim ponavljalcem.

Danes sva šla z Domnom Petrovčičem (AAO) v Debelo peč plezat smer Nč ne oblubm(VII 450m, Mrak-Žumer 2013) . Spodnja rampa, mimo vstopa v Ang Phujevo smer je bila kar preveč lepo plezljiva, zato sva nenavezana priplezala previsoko in vstopila kakih 50m preveč desno. Najprej sploh nisva veela da sva v zmoti. Vseeno pa naju je najina varijanta pripeljala na štant pod najtežjim cugom (glej skico spodaj). Ta del je zalo lep, poč je bolj podobna granitnim, z odličnim varovanjem. Višje gori sva še malo falila in izplezala malo po smeri malo pa verjetno po srednjem razu. PLezala sva dobre 4 ure.