Kategorija: Obvestila

V soboto sva z Mihom krenila v Bavarsko. Strinjal bi se z Miheličem, da postreže z dobrimi stojišči in veliko naklonino, kar pa ponekod ne velja za izvrstno skalo. Čas naju je za prvič malo prehitel ( naslednjič bo zagotovo šlo hitreje ), ker sva se na vstopu in izstopu malo iskala, zato sva z Nemškega turnca krenila po Zlatorogovih policah v Slovensko in po njej navzdol. Mogoče je k tej odločitvi prispevala tudi moja želja, da v Steni splezam še kaj slovenskega in ne samo nemške smeri. Smeri sva sledila vseskozi kot veleva opis razen zadnjih dveh rastežajev, kjer naju je lepa polica prehitro zmamila v levo, a sva se po kaminu navzgor vrnila na pravo. Od tu naprej nama je bilo vse jasno.

Kaj je po končani turi lepšega kot slišati natakarico, ki vpraša: “sta kej žejna fanta?” in prinese nekaj za hlajenje razbolelih prstov 🙂

Z Domnom Petrovčičem sva se udeležila srečanja trad plezalcev v dolini Orco.

Srečanja se je udeležilo okoli 40 plezalcev iz celega sveta. V tem tednu smo spoznavali nove ljudi in plezanje v dolini. Na žalost je večino časa padal dež zato smo plezali v bližnjih previsih.

Kljub vremenskim neprilikam pa mi je uspelo splezati dve daljši smeri.
Že prvi dan sva z Domnom šla v steno Caporal, kjer sva splezala precej strmo smer Diedro Nanchez(6b, 200m). Smer ni nikoli zelo težka, je pa dovolj strma da si na vrhu precej utrujen.

Vreme pa se nas je usmililo tudi zadnji dan, ko sem skupaj z italjanom Albertom in dansko navezo odšel v stransko dolino Vallone del Piantonetto, v steno Spallone del Mroz. Ta stena je pa precej bolj odmanknjena, ima malo daljši dostop. Smer je bila predvsem uživaška in z odlično skalo. Malo motijo le odvečni svedrovci v prvem in na začetku tretjega raztežaja. Kasneje sta mi avtorja smeri povedala da v bistvu ne vesta zakaj sta jih zavrtala zraven odlične poči.

Zahvaljujem se KA za finančno pomoč in da mi je omogočila udeležbo na srečanju. Uradno poročilo pa sledi.

V nedeljo sva z Aleksandro splezala Pokljuško smer v NŠG. Družbo v smeri sta nama delala Marko in Metod, ki sta jo mahnila še naprej v Grebenc. Midva pa sva se zaradi vetra in meglic, ki so se širile po okoliških hribih zadovoljila z eno smerco. Danes pa sva se z Juretom odločila za Zajedo s platami. Smer je res prava lepotica. Prva dva cuga po zajedi sta bila malo mokra, ampak kljub temu je bilo plezanje prava poslastica. Dalje po platkah, ki prečijo poševno proti desni pa je plazanje tudi pravi užitek. Smer je navrtana odlično. Za spust po vrvi potrebujemo saj 70m vrv ali bikolorko. Z 60m vrvjo se iz štanta iz vrha smeri ne pride do naslednjega štanta za abzajl!!

Danes vremenska klasika, kot že celo poletje. Kljub temu smo se z Miranom in Marijo odpravili v Vrata. Tokrat v drugo  smer kot v ponedeljek. Cilj je bila kraljica naših gora. Do bivaka IV je pršilo iz megle. V krnici Zadnji dolek, pa se je odprlo in v lepem sončku smo nadaljevali proti vrhu. Na vrhu smo uživali v prijetnem sončku. Med povratkom v dolino smo se vstavili na bivaku IV. Potem pa v dolino na zasluženo okrepčilo.

Za ponedeljek so napovedali lepo vreme. Zjutraj pa je sledil hladen šok”pa ne že spet dež”. Kljub slabemu vremenu sva se z Lacijem odpeljala v Vrata. Slika v Vratih je bila še bolj klavrna, stena do polovice zavita v meglo, rahel dež. Sama sva si rekla greva pozdravit prijatelja Dušana, ki je na Kredarici oskrbnik. Mahnila sva jo po Tominškovi proti Kredarici. Na Kredarici pa je sledil vremenski preobrat:) skozi oblake so že kukali sončni žarki. Seveda sva se takoj odpravila proti vrhu. Po začetnih metrih poplezavanja pa sva vstopila v prekrasno vreme, nebo brez oblačka. Na vrhu smo s malo poklepetali in uživali v prijetnem sončku in lepih razgledih, ki so segali do morja. Navzdol sva se odpravila po poti čez Prag in ob 16:10 zaključila turo v Aljaževem domu.