Avtor: Miha Novak

Včeraj sem se kljub oblačnemu jutru odpravil z Gorazdom in Papijem proti Veliki dnini. Štartali smo s tretjega Vršiškega ovinka proti koči v Krnici ob 5:45. Prvotni cilj je bil bivak 1 v Veliki dnini, saj so bili vrhovi v oblakih. V vstopu v Veliko dnino na meliščih pa se je odprlo in po kratki malici in počitku na bivaku smo se odpravili proti Veliki Martuljški ponci. Odpravili smo se po spodnji poti po skrotju do velike terase pod vršnjo steno. Sledila je prečnica proti desni pod kamin, ki reže zgornjo steno. Pod kaminčkom na vstopu je bilo manjše snežišče. Kamin pa je bil v celoti kopen, v vršnjem delu je par metrov plezanja III. stopnje. Na vrhu kamina je sta tudi vzorno urejena dva sidrišča za varovanje in spust. Do vrha nas je čakalo še slabih 10 minut hoje po stezici. Ob 10:30 smo bili na vrhu in uživali v prelepem vremenu in razgeledih na okoliške vrhove. Naredili smo par fotk in se ob 11h odpravili proti dolini. V Veliko dnino smo sestopili po zgornji poti, ki vodi po rdečem grabnu (krušljivo) meni je lepši del po spodnji poti do kamina. Nato pa malo po zmehčanem snegu do melišč in po grabnu nazaj na pot, ki vodi proti Špiku. Potem pa po poti mimo koče v Krnici do vozila.

Danes sva s Tomažem izkoristila lepo dopoldne in se odpravila na Ljubelj. Splezala sva Šentansko smer v Bornovi steni v Begunjski vrtači. Smer je za stopnjo težja od sosednje Janc – Mali, ki sem jo splezal prejšnji teden. Vstop je direktno v vpadnici grape, po kateri do okna v Bornovem tunelu poteka Smrketa, po 30 metrih plezanja v prvem raztežaju pa Šentanska zavije proti desni. Plezarija je lepa, stojišča so lepo navrtana, tako kot tudi vmesno varovanje. Najlepši del smeri je pokončna poč v tretjem raztežaju V+. Lep pa je tudi drugi raztežaj po platkah proti levi. V zadnjem izstopnem raztežaju sta možni dve varianti: direktno čez pokončne plate, sigurno VI kjer so trije svedrovci ali pa po grabnu do vrha. Jaz sem se odločil za slednjo, Tomaž pa je kot drugi šel direktno čez. Za sestop sta s 60 metersko vrvjo potrebna dva spusta po vrvi do Bornove poti. Prvi štant za spust je na drevesu, drugi pa v grabnu na desni strani.

1 2 ►

Smuči sem za letošnjp zimo – pomlad postavili v kot in se mal končno polotil plezanja. Po nekaj plezanja v plezališčih, sva se z Juretom odločila, da je napočil čas za nekaj daljšega. Jaz sem za začetek predlagal smer Janc – Mali v Bornovi steni nad Ljubeljsko cesto. V smer sva vstopila opoldne in jo v dobrih dveh urcah splezala. Smer je meni ena lepših, v Bornovih stenah. Ponuja plezanje vseh vrst od kaminskega na vstopu, do trav v drugem raztežaju, do lepe plate v tretjem in lepe izstopne zajede v zadnjem cugu. Sestopila sva po stezi na Bornovo pot in se nato odpravila splezat še Kiklopa. Tudi ta smer ponuja lepo plezanje in zanimiv izstop skozič preduh na vrhu.

Končno smo se s Štefanom iz GRS Kranjska Gora letos časovno uskladili in se še v družbi Gašperja odpravili na Malo Mojstrojvko po Hanzovi poti. Sneg se začne takoj v drugi polovici stene, kjer se pot obrne proti levi. Police v vrhnjem delu poti so v celoti zalite s trdim snegom, zato so cepin in dereze obvezni del opreme za vzpon. Na terasi na vrhu stene nismo nadaljevali v območju poti ampak smo zavili v grapo, ki je zgledala od spodaj lepo zalita. Splezali smo tako Pozabljeno grapo cca. 120m v vršni piramidi male Mojstrovke, ki je nudila res odlične razmere za plezanje. Malo pod vrhom grape sta bila dva sitna skokca, prvi skok dva metra in drugi meter in pol. Grapa izstopi direktno na vrh. Na vrhu smo uživali v prelepem vremenu, kakšne pol urce, nato pa izstopili po južni strani nazaj na Vršič. Izkoristil sem res prekrasen dan, v imenitni družbi Gašperja in Štefana.

V ponedeljek smo se Tomaž, Aleš, Zala in jaz odpravili v steno. Na praznovanju za Alešev abraham mi je izrazil željo, da bi po lanskem vzponu čez Slovensko smer v Triglavki steni, se rad preizkusil še v Nemški smeri. Seveda jaz, sem bil koj za in mu včeraj željo uresničil. Ob petih sva s Tomažem štartala iz Jesenic proti Mojstrani in tam pobrala Aleša in Zalo. Ob 7h smo bili na vstopu v smer. Na vrhu ob pol treh popoldne. Raztežaj pod Nemškim turncem nas je ujela pol urna ploha. Nadaljevali smo proti Zimmer – Jahnovem izstopu. Raztežaja pod gredino, ki vodi proti Zimmer – Jahnu smo se zaradi mokrote skale zopet navezali in nato zadnijih 40m izstopne stene splezali do vrha smeri, kjer se Zimmer – Jahn združi s Frelihovim izstopom iz Slovenske smeri. Nato smo se odpravili do roba, kjer smo uživali na soncu s pogledom na okoliške vrhove. Vreme se je v uri in pol spremenilo v prekrasno sončno popoldne. Sestopili smo po poti čez Prag in turo zaključili ob 19h v Aljaževem domu v Vratih. Imeli smo se super od popolne šajbe zjutraj, do nenadnega vremenskega preobrata ob 13 th, do zopet prekrasnega vremena v sestopu. Hvala tudi Tomažu, Alešu zopet po enem letu druženja v  steni in Zali, za njo je bila to sploh prva plezalna tura, ki jo je z odliko opravila kjub nenadnem poslabšanju vremena, za prekrasno izkoriščen dan v res imenitni družbi.