Danes sva s Tomažem izkoristila lepo dopoldne in se odpravila na Ljubelj. Splezala sva Šentansko smer v Bornovi steni v Begunjski vrtači. Smer je za stopnjo težja od sosednje Janc – Mali, ki sem jo splezal prejšnji teden. Vstop je direktno v vpadnici grape, po kateri do okna v Bornovem tunelu poteka Smrketa, po 30 metrih plezanja v prvem raztežaju pa Šentanska zavije proti desni. Plezarija je lepa, stojišča so lepo navrtana, tako kot tudi vmesno varovanje. Najlepši del smeri je pokončna poč v tretjem raztežaju V+. Lep pa je tudi drugi raztežaj po platkah proti levi. V zadnjem izstopnem raztežaju sta možni dve varianti: direktno čez pokončne plate, sigurno VI kjer so trije svedrovci ali pa po grabnu do vrha. Jaz sem se odločil za slednjo, Tomaž pa je kot drugi šel direktno čez. Za sestop sta s 60 metersko vrvjo potrebna dva spusta po vrvi do Bornove poti. Prvi štant za spust je na drevesu, drugi pa v grabnu na desni strani.
