Avtor: Miha Novak

Za danes sva se z Metodom že prejšnji teden na njegovo željo zmenila za to smerco v severni steni. Smer je tudi meni všeč z izjemo zadnjega raztežaja po grebenu, ki je resnično prava podrtija. V navezi se nama je pridružil še Matej, član postaje GRS Kranjska Gora, ki sva se že od zimskih izpitov GRS menila za plezanje in danes končno našla skupen čas, ki sem se ga zelo razveselil. Vstopili smo malo čez devet in v dobrih treh urah stali na vrhu Nad šitom glave. Najlepši del smeri je kamin v četrtem raztežaju. Skala je res kompaktna opremljen je tudi dobro vmes sta celo dva svedrovca. Varovališča so prav tako opremljena s klini in ponekod je tud svedrovc in klin. Tudi nadaljevanje skozi preduh je lepa plezarija. Drugi raztežaj čez gredine NŠG – ja in zadnji pa sta podrtija. V zadnjem je treba biti res previden, kajti 100 ali več kilske luske prežijo na varujočega. Skratka lepo preživeto dopoldne v krasni družbi.

S Tomažem sva se že kar nekaj časa menila, da obiščeva to smer. Jaz sem jo pred leti že splezal in mi je ostala kar v lepem spominu. Zato smo se Božo v navezi s Petro in Lukom. Jaz v navezi z Rajcem in Tomažem odpravili splezat to smerco. Zjutraj je bil na Mangartskem sedlu kar mraz, vendar smo se do vstopa dobre pol ure hitro ogreli. S plezanjam smo začeli malo čez deseto uro. Prvi in drugi raztežaj smo plezali v senci. Na varovališču za tretji raztežaj pa je posijalo sonce, ki nas je grelo vse do vrha Mangarta. Detajl smeri je v 5 raztežaju V- pokončna zajeda, ki nato preči rahlo v levo v plato. Izstopili smo na drn Mangarta, kjer se smer združi s Slovensko potjo in skočili še na vrh, kjer smo uživali ob lepih razgledih daleč naokoli. Sestopili smo po Italijanski poti. Po 5 minutah hoje pa naletili na hladen tuš. Dve pohodnici sta bili čisto stran iz poti, ki vodi v dolino. Ko sta pa prišla na pot, je bila ena izmed njih v sandalih!! Taka obutev nikakokor ni primerna za visokogorje!! No turo smo zaključili na pivcu pri Firerju v prijetnem klepetu in analizi.

Po včerejšnjem vplezavanju v Kovačevcu sva z Božom sklenila, da je forma kr ok zato sva se danes odpravila v NŠG. Božova želja je bila  smer Grande finale. Jaz jo še nisem plezal zato sem bil jaz koj za. Na Vršču sva srečala Tineta in Florjana, ki sta se odpravila v smer Mladi raziskovalec, skupaj smo se odpravili do vstopa in v prijetnem klepetu je minil čas do vstopa. Smer vstopi tam kjer gre Kranjska poč. Nato seka Tandaro Mandaro. Dva raztežaja do velike gredine plezaš po zajedicah mestoma IV-V. Tretji raztežaj pa začneš kakih 5 desno od smeri Tandara Mandara. Plezaš po pokončni pokci do pod velike strehe. Tam je sidrišče z dvema klinoma. Naslednji raztežaj je prečiš rahlo proti levi do vznožja kamina, ki je v začetnih metrih rahlo previsen V-. Po kaminu splezaš direktno na stolpič, kjer je sidrišče za v naslednji raztežaj. Plezanje v kaminu odlikuje fantastična kompaktna skala:) Za mene je bil eden lepših kaminov, kar sem ji plezal. Naslednji raztežaj prečiš rahlo v desno in po lepi zajedici slediš levo v kompaktno plato V in nato po položnejšem svetu na naslednje varovališče. Sledi zadnji raztežaj malenkost desno od raza VI. Zadnje varovališče pa je skupno s Kranjsko počjo, tam kjer se stena položi. Smer je lepa, vendar pa je razen varovališč (vedno 2 klina), kar slabo opremljena. Klini so na težjih mestih. Obvezni del oprema so jebice in frendi, ki pa se jih da zelo dobro izkoriščati v smeri.

1 2 ►

1 2 ►

Včeraj smo se Gorazd, Papi in jaz odpravili na Planjavo čez greben Zeleniških špic. Na pot smo krenili iz Jermance skozi Repov kot. Do Staničevega vrha smo hodili v senci na grebenu pa nas je pozdravil sonček. Na Staničevem vrhu se začne prečenje Zeleniških špic. Najprej sledi strm sestop. Nato pa poplezavanje po grebenu I-II, par detajlov III do Srebrnega sedla. Greben je res prekrasen: lepi razgledi, ponekod izpostavljeno plezanje, tam kjer težavnost preseže II stopnjo je skala dobra. Najlepši del se mi je zdel nebeška lestev na predzadnji stolpič imenovan Špic. Na zadnjem stolpu pred Srebrnim sedlom smo se malo odpočili in pomaličali. Moram priznati, da se mi je greben zdel kar dolg, ampak kjub dolžini izredno lep. Potem pa smo se odpravili še na bližnjo Planjavo. Vsi smo bili na Planjavi prvič, zato se ji nismo odrekli. Sestopili smo na Kamniško sedlo, kjer smo se malo osvežili s pijačo. Nato pa po meliščih do stana Pastirji in dalje do vozila na Jermanci. Čudovito izkoriščen dan.:)

S Tomažem sva izkoristila prosto nedeljo in se odpravila na Vršič. Splezala sva Pocarsko smer. V smeri se od lani ni nič spremenilo. Smer je lepa od tretjega raztežaja naprej. Spodaj je malo naloženo, zato previdnost ni odveč. Družbo nama je delala naveza pred nama in sosednja češka naveza v Pstuhu.