Avtor: Matija Volontar

Danes sva z Andrejem Ježem(AK Črna) splezala novo smer v Temenu. Linijo sva poiskušala preplezati že mesec dni prej, pa sva se uštela v težavnosti, tako nama je 200m pred vrhom zmanjkalo opreme in sva v mraku izstopila po Medvoški. Danes, pa sva pripravljena na vse, smer splezala do vrha. Linija je res izjemna z naravnimi prehodi. Skala je po večini odlična nekje dobra, so pa tudi odseki s podrtijo. V skali sva pustila kar 15 klinov, od tega 6 v najtežjem raztežaju. Smer je v prvi veliki zajedi skupna z varianto Medvoške kakih 40m, nato varianta zavije levo, midva pa sva se zapodila naravonst navzgor. V najtežjem raztežaju sva poleg šestih klinov pustila tudi zagozden zatič, s pomočjo katerega se brez problema potegnemo čez najtežji del. Prost vzpon bi na pogled ocenil z IX. Danes je bilo kljub soncu premraz, za dober poizkus, zato je to na sporedu naslednjo sezono. Morda me kdo prehiti?! Ocena A2 za najtežje mesto govori to, da je nekaj klinov v skali samo za okras. Priporočam polprofilce. Nekaj raztežajev višje se smer spet dotakne Medvoške in ji sledi pol raztežaja, nato pa zavije levo, Medvoška pa desno. Vris in skico najdete v galeriji.

Nujna oprema: Set manjših zatičev, set frendov(do 3BD), klini

V sredo 24.8 sva z Luko Stražarjem(AAO) splezala smer Kaveljc v Triglavu. Do vstopa sva pristopila po Skalaški. V večini raztežajev je bil vsaj en del moker, kar je precej otežilo, ter časovno podaljšalo plezanje. Linija je prava mojstrovina, saj ponuja precej zahtevno, lepo, ter konstantno plezanje. V celotni smeri je le en raztežaj ocenjen z manj kot VI. V skali tiči okoli 5 klinov, dva sva pustila še midva. Ko sva prišla do težav v zgornjem delu sva bila oba že precej utrujena. Sledila sta raztežaja, ki sta skupna s Korenino. Tu predvsem zbranost igra ključno vlogo, saj so  razčlembe precej redke, varovala pa zato narazn. Skala je v ključnih mestih odlična. V zadnjem težjem raztežaju se je že delal mrak, tako da sva sedmico, nekaj šestic ter petko, splezala v popolni temi. Počutila sva se dobro in noč je bila dokaj jasna, zato govora o bivaku ni bilo. Dobro da sva s seboj imela vsaj eno dobro svetilko, tako da je prvi plezal z boljšo, drugi pa je kdaj stopil v prazno s slabšo. Na vrh Stene sva prišla malo pred polnočjo. Vase sva dala ostanke hrane in pijače, si segla v roke, ter odkorakala v Vrata.

Danes sva se z Anžetom Klaričem(AO Matica) zapodila v južno steno Temena, kjer sva splezala novo smer – Pajek. Smer se ponaša z odlično skalo, le redko je podrto. Iz doline stena izgleda precej bolj pokonci, zato naju je težavnost presenetila. Več kot šestice nisva našla, pa še to bi se verjetno dalo obviti po desni. Skoraj vsa varovališča v smeri sva si uredila s frendi, kladivo je pelo bolj malo. Linija je izredno lepa in jo toplo priporočam tistim, ki se iz obiska Dolomitov še niso privadili na našo skalo.

Sledov predhodnikov nisva našla, razen enega prastarega klina na vstopu v smer. Če slučajno kdo ve, da je bila linija že preplezana, naj to prosim sporoči. Pri vseh vzponih ključno vlogo igra dobra oprema, s katero me založi IgluSport.

Ime: Pajek                                                                                                                                 Prv: Matija Volontar, Anže Klarič                                                                                             Dolžina: 500m                                                                                                                         Čas: 4-5ur                                                                                                                               Ocena: VI/IV+

Opis:                                                                                                                                       Plezati začnemo v stičišču stene in grape, ob kateri poteka dostop. Izberemo polico, na kateri raste nekaj trave, ter ji sledimo v desno do dreves, nato zavjemo naravnost navzgor proti izrazitemu kaminu, kjer si uredimo stojišče. Nad sabo opazimo star klin. Nad kaminom izbiramo najlažje poči ki presekajo več polic, tako, da pridemo do zadnje izrazite police, na kateri naredimo sidrišče. Od tam 20m rahlo proti levi. Na svoji levi opazimo neizrazit stolpič, na desni pa drevo. Plezamo proti drevesu ter pred njim zavijemo skrajno levo in že opazimo poč, ki je detajl smeri(VI). Sredi poči nad sabo opazimo široko polico, na kateri si uredimo udobno stojišče(k). Od tu naprej plezamo v edini logični kamin nad nami in rahlo proti levi. Spet dosežemo veliko polico(k). Nad nami je do vrha še dobrih 150m poplezavanja do največ četrte stopnje.

V nedeljo(10.7) sva s Klaričem(AO Matica) splezala omenjeno smer. Malo plezana linija je lepa, in težka. Avtor smeri je Franček in temu je tudi prilagojena ocena VI+. Več je zapisal Anže, v njegovi objavi.

V soboto 9.7, sva z Anžetom Klaričem(AO Matica) ob spremembi načrta zaradi vremena plezala v SZ steni Male mojstrovke, kjer sva potegnila novo smer – Krokarjev ples. Smer je lepa ter mestoma podrta, kot se spodobi za naše hribe. Idejo sem dobil ob zimskem vzponu SZ raza. Seveda je izpod stene stvar zgledala precej bolj splezljiva. Ker nisva našla pametnega prehoda čez strehe na polico na polovici stene, sva si le-tega spododila od smeri Guru. Spodaj opis, skica in vris.

Prv: Matija Volontar, Anže Klarič                                                                                       Ime: Krokarjev ples                                                                                                       Dolžina: 300m                                                                                                               Ocena: VII-/VI-                                                                                                                   Čas: 4-5ur

Opis: Pod steno takoj opazimo izrazito na pogled podrto zajedo, ki seka centralni del stene. Vstopimo nekaj metrov levo od vpadnice te zajede, ter po najlažjih prehodih plezamo proti desni v zajedo. Zajedo preseka previs, ki ga obvijemo po desni, ter nadaljujemo po poševnih policah do sidršča. Od tu zavijemo rahlo levo, čez previs ter čez gladke položne plati desno in čez najlažji prehod(podrta zajeda) v votlino, kjer si uredimo udobno varovališče. Nato levo v prečko(izpostavljeno), kjer si po 15m vodoravnega plezanja zopet uredimo sidrišče. Od tu naprej v levo v edino razčlembo pod previsom, ter rahlo navzgor. Dosežemo sidrišče smeri Guru. Naravnost navzgor po poči, ki nas pripelje v lažji svet. Od tu naravnost navzgor, kjer se stena zopet postavi pokonci, čez kratek previs proti desni na sidrišče. Sledi najlepši del smeri, prečka v desno, ki jo odlukuje dobra poč kakih 40m. Nato se napnemo še zadnjič, da splezamo kakih 5m v lažji svet. Od tu naprej poplezavamo do vrha, težave niso višje od IV. Dobro je imeti set frendov od tega 0.75 podvojena, 5 kliov, set zatičev. Razlog za tako oceno je tudi ta, da je v ključnem mestu treba pametno izbirati oprimke, kjub temu da so vsi ‘dobri’.