Avtor: Matija Volontar

V soboto 14.10 sva se z Žigom Oražmom(AO Kamink) odpravila na tri dnevno avanturo. Zaradi mraza in mestoma nepredelanega snega sva napredovala počasi, vendar večjih težav ni bilo. Po mrzli noči preživeti na polički veliki za en manjši zvezek, se odpraviva vrhu na proti. Po celodnevnem plezanju(23 ur) ga doseževa. Končno dovolj prostora za dva človeka! Plezala sva večino s cepini in derezami. Žiga je za dva raztežaja dereze zamenjal za plezalke. Sledil je kar zahteven in nevaren sestop in sprehod do Courmayeur-ja. Na koncu sva bila kar utrujena, saj sva poleg vsega prvi dan iz Chamonixs-a dostopila peš(1800 višincev). Slike in več stavkov najdete v Žigovi objavi: http://www.aokamnik.si/clanki.php?pid=751

V okviru izmenjave Eramus+ v kateri sodeluje tudi PZS smo z ekipo 10 perspektivcev obiskali vsem znano Paklenico. Normalno objave iz Paklenice ne bi delal, vendar je bila zame tokrat popolnoma alpinistično obarvana. Na vrv sem se navezal z soreprezentantom Žigom Oražmom (AO Kamnik). Zlizana skala nasvedranih smeri nama res ne diši, pa še gneča je povsod, zato sva se odločila, da plezava samo klasične smeri oz. smeri brez svedrov. V petih dneh sva sva preplezala štiri precej težke in resne smeri. Pod vse smeri je podpisan Franček, pod zadnjo pa matičar Marinčič. Splezala sva smeri: Polumjesac VIII-, 250m | Čarovnica VIII, 300m | Vražja simfonija VIII, 300m in Feferon VIII+, 120m. Najtežja in najresnejša od teh smeri je sigurno Čarovnica. Smer v detajlu poteka čez krušljivo rumeno skalo z bolj slabim varovanjem, nato pa te čaka še 50m plezanja do VII – VIII stopnje z boljšim varovanjem. Tudi do vrha smer ni poceni. Raztežaji so ocenjeni s 4c, realne ocene pa se gibljejo okoli dobre šestice. Ostale smeri so manj resne, kar se tiče skale, varovanja in ocen. Smer Vražja simfonija smo plezali v tri, z Borom Levičnikom (AO Matica). Najlepša izmed naštetih se nama je zdela smer Feferon. Dva (izmed štirih) težka raztežaja(VIII+ in VIII-) sta res odlična. V drugem sicer fiksnega varovanja ni, ampak je pa veliko dobrih oprimkov, tako da se da uporabljati frende in jebice. Prvi dan zaradi dežja, plezanje ni bilo mogoče, zato smo plezali v plezališču Vranjača, kjer se smeri začnejo pri 6b. Zares dobro izkoriščen teden z našpičenimi perspektivci.

Po prvi prvenstveni smeri letos pri nas: http://www.alpinizem.net/?p=4855 in plezanju predvsem v tujini, sva se z Ježem počutila vplezana za podvig v Hudičevem stebru v S steni Prisojnika. Dolgo časa sem iskal smer, ki bi jo posvetil dobremu prijatelju, ki je marca letos izgubil življenje. Idejo mi je dal zapis Pavleta v njegovem vodniku 39 in pol, kjer je zapisano, da obstajajo možnosti za novo težko smer levo od smeri Levi raz, ki sta jo z Golobom splezala 2008. Po natančnem pregledu stene le opazim neko možnost, za katero sem bil še sam skeptičen o možnostih uspeha. Med vsemi reprezentančnimi obveznostmi se je le pokazal dan, ki sva ga z Ježem izkoristila. Tako sva v četrtek 31.8 splezala omenjeno linijo. Prvih 5 raztežajev je v lažjem svetu precej podrtih, ko se pa stena postavi pokonci pa je do vrha samo še popoln monolit. Drugi in tretrji raztežaj plezamo po smeri Levi raz. Zares odlična smer v dobri skali. Na vseh ključnih mestih sva pustila klin. Ponavljalci poleg nekaj klinov potrebujejo set frendov do BD 3 (priporočam podvojene .75 in .50) in set zatičev.

Opis: Plezati začnemo nekaj metrov pred drugim skokom Hudičevega žleba. Skok je brez snega neplezljiv. Že iz dna opazimo prvi klin, ki je namenjen zimskim ponovitvam Hudičevega želba. Mimo omenjenega klina malo v desno dokler ne dosežemo krušljivega kamina. Kamin zapustimo 5m pred njegovim koncem, ter zavijemo strogo levo na podrto stojišče. Od tam naprej v levo jasno vidimo položno poč. Nad počjo se nam na levi odpre previs, ki se ga izognemo spodaj po platah v levo, da dosežemo stojišče. Od tam naprej po lažjem svetu do kamina in po njem do stojišča. Od tu dobro vidimo gredino v levo. Sledimo ji dva polna raztežaja. Naprej plezamo naravnost navzgor po monolitnem svetu. Sidrišče si uredimo na majhni polički sredi plat. Poči sledimo nadaljnih 30m do drobljivega sveta pod streho in nato še 20m po plati, desno od strehe, do popolne zapore. Ti dva raztežaja lahko združimo v enega. Od sidrišča pod rumeno zaporo, plezamo strogo levo kakih 5m in nato gor, kjer si na majhni polički uredimo stojišče. Naslednji raztežaj se skrijemo za raz. V platah pod previsom je dobro mesto za stojišče. Naprej plezamo naravnost navzgor, dokler ne dosežemo dveh vzporednih poči. Izberemo desno. Po njenem koncu po gredini desno in nato gor čez rahlo previsno poč v lažji svet. Od tu že vidimo vrh. Plezamo naravnost navzgor dva raztežaja v res očitno zajedo/poč. Zadnji raztežaj plezamo popolnoma v kotu proti kaminu po platah do pod strehe. Strehe se izognemo na levo, da dosežemo rob stene.

V soboto 8.7 smo Matija Volontar(AO Jesenice), Jernej Ortar(AO Matica) in Andraž Šparovec(AO Kranj) splezali novo smer v severni steni Rigljice. Stene so se prvenstveniki zadnjič dotaknili okoli 60 let nazaj, zato je nekako logično, da čezenj obstaja linija, ki je bila takrat pretežka ali pa iz drugih razlogov nezanimiva. Linijo, sem opazil enkrat proti koncu zime ob obešanju v soteski Hladnik. Smer je na začetku malo podrta, nato pa se skala znatno izboljšuje. V vrhnjih, težjih raztežajih, pa je odlična. Za varovanje se v večini uporabljajo frendi. Tu in tam je pametno zabiti tudi kakšen klin. Mi smo jih pustili štiri. Potrebna oprema: Set frendov do BD3(podvojeni: 0,75, 1, 2), set zatičev, 4 klini.

Opis: Plezati začnemo v vpadnici velikega kamina. Po lažjem svetu se povzpnemo do prvega grušča kjer si uredimo udobno sidrišče. Nadaljujemo naravnost po kaminu, ter se spretno izogibamo previsom, dokler ne dosežemo velike strehe in s tem sidrišča. Pametno je, da kamin plezamo v dveh raztežajih. Pod streho na levi opazimo balvan, ki ga obidemo spodaj in splezamo plato na njegovi levi poleg kamina. Po približno 30m dosežemo lahek svet. Proti levi opazimo dva dolga lahka položna kamina, ki vodita v levi del stene. Na vrhu teh kaminov opazimo jasno poč naravnost nad nami, ki vodi do vrha stene. Poč je najbolje plezati v treh raztežajih. Prvo sidrišče si uredimo na njenem začetku, drugega po 30m na udobni polici in zadnjega na vrhu. Na skoraj vseh stojiščih je naloženo kamenje!

V četrtek sva z Jaotom, splezala Kavkin slap v S steni Stenarja. Detajl smeri je prav v vstopnem raztežaju, ki ga krasi zaguljen previs. Ta, je zaradi pomankanja snega še nekoliko težji, glede na oceno prvopristopnikov. V prvem raztežaju sva pustila tudi en klin. Tako bodo morebitne ponovitve precej lažje. Previs sva z delikatnim plezanjem prosto zmogla oba. Nadaljevanje smeri sva v izredno dobrih razmerah preplezala hitro. Spet sva se ustavila v kaminu 30m pod vrhom. Sledil je še zadnji skok, ki pa je bil cel kopen in je od naju zahteval precej zbrano plezanje.

Ocena prvopristopnikov: 55°/90°+, VI-, A0.                                                                             Glede na trenutne razmere pa bi pripisal oceno: M6, 70°/80°