Avtor: Matija Volontar

Danes sva z Anžetom Klaričem(AO Matica) opravila 1. ponovitev smeri Nebeška streha v Velikem draškem vrhu. Smer poteka po izraziti poči od začetka do konca in jo po večini odlikuje zelo dobra skala, razen v začetku najtežjega raztežaja.  V smeri sta prvopristopnika pustila 4 kline, midva sva jih dodala še 4. Prvega na začetku smeri, drugega pod detajlom, tretjega na sidrišču nad detajlom, ter četrtega na vrhu. Za prost vzpon najtežjega raztežaja sem potreboval dva poizkusa. V zadnjem raztežaju pa naju je ujela huda nevihta, zato sem se dvakrat prijel za frenda, saj ni bilo mogoče varno plezati.

V strehi, sem ob drugem poizkusu odlomil enega od boljših oprimkov, zato zna biti smer težja. Strinjam pa se s predlagano oceno 7b+ oz. IX. K ocenam ostalih raztežajev pa bi dodal kakšen plus več. V smeri se splača imeti dva seta frendov od tega vsaj podvojene od .75 do 3.

Vsa čast radovljičanoma, smer je res NORA! Ne gre pa brez zahvale IgluSportu za zalaganje z vso potrebno opremo.

Že lansko leto, ko sem pomotoma zašel v ta del stene, sem spodaj opazil tanko poč, ki se kasneje razčleni, pa vendar ohranja linijo do vrha. Takrat se je razvila ideja, ki sva jo z Anžetom Klaričem(AO Matica) realizirala danes. Splezala sva novo smer v skrajnem desnem delu Kamenkovega stebra. Ta sama po sebi ni nič kaj posebnega, ima pa po mojem mnenju najboljšo skalo(z izjemo dveh odsekov) v celotni JV steni. Smer sva splezala na pogled. Za PP je poleg treh klinov, zelo priporočljivo imeti manjši set zatičev ter set BD prijateljev s tem da je velkost 0.75 potrojena, 1 in 2 pa podvojena. Tudi mikro pridejo v poštev. V smeri sva pustila 4 kline od tega je prvi v detajlu prvega raztežaja, ostali trije pa na sidrišču. Prav tako pa ja na detajlu drugega raztežaja ostal zagozden mikro metulj. Kljub temu, da v smeri nisva našla nobenih sledi predhodnikov, ter da v vodničkih ni sledu o tej liniji, se mi zdi čudno, da je le-ta ostala nepreplezana.

Ime: Čók                                                                                                                             Dolžina: 120m (dva daljša raztežaja ali trije krajši),                                                         Ocena: VII/VII-                                                                                                                   Prv(PP): Matija Volontar(AO Jesenice), Anže Klarič(AO Matica)

Opis: Plezati začnemo 2m desno od vstopa v Deževno smer, po kaminu. Ta se po nekaj metrih prelevi v zajedo, ki vodi do manjše votline. Tej se izognemo po levi, tako da pridemo na travnato polico(IV+). Naravnost gor po poči (k), ki se po cca. 8m razčleni (VII/VII-). Splezamo v lažji svet in nad sabo opazimo velik travnat trebuh (V), na njem pa malo polico (kkk). Od tu naprej naravnost v rahlo previsen ožji kamin. Na njegovem izstopu pa proti desni čez previs(zagozden mikro BD) in po sistemu poči do vrha (V).

Vris in skica spodaj.

Glede na trenutne razmere v hribih sva se z Anžetom Klaričem (AO Matica), odločila za prečenje celotnega grebena Široke peči tja do Dovškega križa. Kmalu za bivakom 3, sva si nadela dereze, saj je zaradi bližnjega potoka precej ledeno. Višje, do amfiteatra, so ponekod razmere odlične, sva pa tudi gazila. Po vstopu na greben sva v dobrih štirih urah poplezavanja stala na vrhu Dovškega križa, ter sestopila v Vrata.

Danes, 28.12, sva z Marijo Jeglič(AO Matica) preplezala omenjeno smer. Razmere so bile, kot je že znano, nič kaj zimske. Vseeno sva se odločila, da bova plezala v duhu zime – z orodji. Do detajla smeri ni bilo večjih problemov. V najtežjemu raztežaju sem najprej poizkusil z orodji, vendar je spodnji del precej preveč podrt za varen vzpon na ta način. Preobut v plezalke, splezam VII. Razen tega, da sem se med plezanjem ob zdrsu »zaklal« s cepinom v prst, je šlo brez večjih težav. Marija pa je kot druga, uspešno preplezala celoten raztežaj z orodji. Do konca smeri sva oba plezala z orodji.

Najverjetneje je to 1. zimska ponovitev smeri. Če kdo ve kaj več, naj prosim javi.

Zahvala gre tudi IgluSport-u za podporo mojim prizadevanjem.

V nedeljo 20.12 sva se, po občnem zboru na Erjavčevi koči, Peter Sodja in jaz odpravila v severno steno NŠG. V načrtu sva imela splezati smer Žaba. Načrte sva na sredi drugega raztežaja spremenila, saj je Žaba tja v levo izgledala preveč ”platasto”, da bi se jo dalo preplezati z orodji.

Torej, začela sva iz police pod črnim previsnim kaminom. Sidrišče sva si uredila v majhni votlini na sredi kamina. Nadaljevala sva izven kamina(krušljivo) ter navzgor in rahlo proti desni po očitni zajedi (dva raztežaja, največ IV+). Naslednji raztežaj sva nadaljevala rahlo desno čez smer Košir-Brelih do previsne zapore. Tam sva našla klin s pomožno vrvico. Preobujem se v plezalke ter preplezam slabih 15m visoko čez previs(VI-) na sidrišče smeri Košir-Brelih. Po omenjeni smeri tudi izstopiva.

S seboj sva imela set metuljev in zatičev, ter 6 klinov.

Ta varianta po mojem mnenju še ni bila plezana, saj ni bilo sledi predhodnikov. Če kdo ve kaj več, naj prosim sporoči. Slika, na kateri je vris, je bila slikana že prej.