Klasika Jesih-Potočnik, Debela peč

Včeraj sva se z Maretom N. odpeljala v Krmo splezat smer Jesih-Potočnik. To je bila zame prva nenavrtana smer v enakovredni navezi. Glede na to, da nihče od naju še ni plezal te smeri, sva porabila nekoliko več časa, nekaj več cugov, ampak brez večjih problemov prišla na vrh. Vredno je omeniti še mokre kamine, ki so popestrili dan in dosegli to, da sem zabila več klinov kot bi jih, če bi bili suhi. Na sredini smeri sva se enemu ognila bolj v desno, kjer je bila skala suha. Zaradi pozne ure sva sestopila na Pokljuko, kjer naju je moj ati prijazno prišel iskat in zapeljal do Krme (verjetno sem mu dolžna vsaj tri pire).

Definitivno ena boljših izkušenj in zavedanje, da je nenavrtana smer nekaj popolnoma drugega kot pa slepo sledenje svedrovcem in pa da te že zabit klin v steni lahko tudi zavede. Musklfibra zaradi zabijanja (predvsem pa izbijanja) pa tudi nimam, kar dobro, kajne? ;)

Ena misel na “Klasika Jesih-Potočnik, Debela peč

Dodaj odgovor