Za sredo je bilo napovedano lepo vreme, zato sva bila z Božom enotnega mnenja da obiščeva dolino Belih vod v zahodnih Julijcih. Jutro je bilo zelo hladno, -4 stopinje ko sva stopila iz vozila. Postopoma se je z vzpenjanjem tudi ozračje segrevalo in nad kočo Bruner naju je pozdravilo sonce. Ko sva prispela do vstopa v smer, sva še malo posedala na sončku, da se je še malo ogrelo potem pa sva se najprej lotila desne Diretisime. Smer vstopi 50 m desno od Diretisime in te 2 dveh raztežajih vodi do vstopa v izrazit kamin. Smer gre po kaminu 2 raztežaja, kjer moraš splezati dva detajla V. Nato sledi lepo poplezavanje III-IV do vrha smeri. Smer ni nič opremljena, izjemoma so stojišča, zato sva smeri dodala tri klini. Božo je celotno smer splezal v vodstvu. Sledili so trije spusti po vrvi po smeri Diretisima, kjer imaš urejena sidrišča za spust. Potem sem bil za plezanje v vodstvu na vrsti jaz. Splezala sva še Diretisimo, ki je res prava lepotica. Prvi raztežaj gre skozi znamenito okno, možen je tudi lažji obvoz. Potem pa smer sledi črni razčlembi tri raztežaje imenitnega plezanja, polnega peščenih ur, rogljev in skalnih mostičkov, kjer si z lahkoto nameščaš sprotno varovanje, tu in tam se najde tudi kakšen klin. Po 4 raztežajih pa se stena položi in do vrha plezaš II-III približno dva raztežaja. Skala me je spominjala na Dolomitsko. Zopet sva se spustila po vrvi na vstop smeri, pospravila opremo v nahrbtnik in se odpravila v dolino. Za nama je bil prekrasen jesenski dan.
