NO NAME VRH = DOBIL IME: TURGLAVSPITZ – raziskal načelnik

Ob 7.h zjutraj pred Vereinom naša četica (Maja, Raf, Mare, Aleksandra in Nanika) še ni točno vedela, na kateri vrh v Ziljskih Alpah bi jo mahnila. Zapeljali smo se čez Korensko sedlo proti Koetschachu, parkirali na Plockenpassu (Passo di Monte Croce Carnico – 1360m) in se odločili za Elferspitz (2251m), zapostavljen  vrh zraven bolj znanega Polinika. Začetek ture je enak kot za Polinik, mimo Zelenega jezera (Gruensee) najprej po Forststrasse, nato pa skozi gozd do planine Unteren Spielbodenalm (1621m). Malo nad planino sta Maja (zaradi težav z očmi) in Aleksandra (iz solidarnosti) odsmučali po cesti nazaj, mi pa smo se povzpeli do Obern Spielbodenalm (1820m), kjer so se nam vrhovi še skrivali v megli. Mahnili smo jo navzgor v širok kanal, kjer se je pred kratkim že splazilo in nekje na sredi, ko so se oblaki dvignili, ugledali precej kopen vrh Elferspitza. Zavili smo desno na sedlo, v upanju, da do vrha pritacamo s smučkami z V strani, pa so nas pričakale samo skale. Na desni strani sedla je sameval lep neomadeževan vrh (če odštejemo gamsove stopinje) in padla je odločitev, da cucke usmerimo desno.  Na vrhu je bil v snegu sicer zakopan lesen križ z napisom, vendar nam ni uspelo prebrati napisa, po izohipsah sodeč pa kraljuje na 2189m. Smučarija vršne flanke je bila ultraueber super, stma in trda, nižje se je začelo sicer predirati, pa vseeno super, od planine pa rodeo skozi gozd z nekaj padci, pa še en manjši vzpon navzgor zaradi zgrešene linije. Pa smo vseeno vztrajali skozi gozd, na koncu pa ujeli še malo gnilca. Summa sumarum, čeprav ne vemo točno, na katerem puklu smo bili in je bila  smučarija fizično bolj naporna od vzpona, je bila tura odlična. S Plockenpassa smo se vrnili čez Italijo, da smo vrgli pogled na Panettone v Pal Piccolo, kamor se po Rafovih besedah splača prit splezat Via della Rampa.

Dodaj odgovor