Po priporočilu Božota je ta vikend na vrsto prišla smer v Grintovškem stebru – Tomažev steber. Zaradi napovedanih popoldanskih ploh v soboto, sva z Dorotejo šla že v petek spat na Češko kočo. Budilka ob 5ih, nekaj grižljajev sendviča in hiter korak do stene – ob 7ih pa sva že stiskala mrzlo skalo. V smer sva vstopila bolj levo po Vstopni varianti, tako da sva namesto začetnega kamina plezala po navpičnih kompaktnih ploščah. Ostale raztežaje pa sva šla po opisu – preganjal naju je le dež, kaplje so naju spremljale vse do sestopa. Doroteji je bil najlepši cug smeri druga V-ka – pokončen kamin, meni pa detajl na koncu. Sestopila sva levo po polici/grabnu, katera se kmalu priključi markirani poti iz Mlinarskega sedla. Nekaj snega je še tik ob steni, ki pa ni moteč. Če naju je skoraj celo smer pršilo, sva celoten sestop lahko “uživala” v sončnih žarkih. Ustavila sva se še v koči s pogledom na Dolgi hrbet, z željo, da bo jesen še dovolj topla za kakšno smer tudi tam.
