Avtor: Mark Benedičič

Že lansko leto po preplezani Kratki Nemški, se dogovorimo, da je letos na vrsti Bavarska smer. Glede na deževno poletje, se nam je tura vse bolj odmikala, zato se prejšnji teden dogovorimo za izvedbo. V planu je bila ista ekipa (Metod, Grega, Noel, jaz), vendar je Grega na žalost zadnji trenutek zbolel. Odločimo se za navezo treh in se v ponedeljek zapeljemo v Vrata. Vsak je preplezal eno tretjino smeri v vodstvu in tako s skupnimi močmi preko Zimmer-Jahn-a izplezamo iz Stene. Smer je kompaktna in nekajkrat ponudi tudi lepo in prijetno plezanje. Po Tominškovi poti sestopimo do Aljaža, kjer opravimo še z obvezno analizo.

Med plezanjem Centralne smeri v Zadnjem Prisanku, sva z Mihom oba izrazila željo, da se 1x podava v Čopov steber. Ni minilo dolgo, ko se ponovno naveževa in tako preteklo sredo splezava Čopov steber. Ob zori sva že pod Steno, kjer po Skalaški smeri splezava do Gorenjskega turnca. Tam si privoščiva krajšo pavzo, nato pa se odpraviva proti stebru. Plezanje v samem stebru ni preveč zahtevno, šele ko se ta zlije z navpično steno se težavnost plezanja stopnjuje. Osebno sem bil presenečen, ko sem videl da so tudi najtežji raztežaji “rahlo” podrti :). Miha smer prepleza prosto (dec, še enkrat vsa čast), sam pa si zaradi majavih oprimkov 2x pomagam s kompletom. Iz smeri izstopiva ob mraku, nato pa naju čaka še “prijeten” sestop čez Luknjo nazaj do avta. Kljub utrujenosti se oba strinjava, da je bila tura res epska.

V četrtek mi je pisal Miha Š., zanimalo pa ga je če bi šla v soboto nekaj splezati. Odločitev ni bila težka, zato se v soboto zjutraj dobiva na vrhu prelaza Vršič, kjer pustiva 1 avto, z drugim pa se zapeljeva do 3. ovinka. Pripraviva “robo” in se odpraviva proti koči v Krnici. Dostop do stene vodi mimo koče, kmalu pa na desni zagledava najin cilj. Od stene naju loči le še melišče, že med hojo pa ugledava dokaj logično in vidno linijo smeri (vris na eni izmed slik). V steno vstopiva po strmi rampi, naveževa pa se na mestu, kjer smer rampo zapusti v levo. Miha “nabije” stojišče, nato pa odplezava lažji kaminček in kmalu prideva na naslednje stojišče. Od tu dalje plezava navzgor okoli ovinka v levo po zajedi, kamor naju je neslo malo predaleč, zato tudi zgrešiva prvo VI-ko v smeri (prečka), vendar tudi najina varijanta ni bila nič lažja (če ne še težja). Kdor želi splezati tudi prečko, naj se iz stojišča navzgor drži bolj desne. V nadaljevanju smer kar lepo zadaneva in malo kasneje stojiva na mestu, kjer se plezalni del smeri zaključi. Tam se razveževa in se po lažjem terenu v desni smeri navzgor prebijeva do grebena, kjer smer trči na Jubilejno pot, po kateri sestopiva. Na analizi se ustaviva v Tičarjevem domu, kjer se pošteno odžejava in tudi najeva.

Skala v smeri je kompaktna, z izjemo lažjih raztežajev, kjer je na posameznih mestih potrebna malo večja previdnost. Na pasu pride prav kakšen klin več, saj smer z izjemo težjih odsekov ni prav bogato opremljena. Tistih 100 m izstopa iz smeri po skici, pa je “raztegnjenih” na cca 300 m :).

Tabor v Dolomitih je potekal od 13. do 16. 7. na že znani lokaciji v kampu Sass Dlacia pod prelazom Valparola. Udeležili smo se ga naslednji nadobudni plezalci in plezalke: Čaro, Miha Š., Noel, Mark, Metod, Grega, Jao, Maša, Teja in Tinca (ter nekaj članov iz drugih odsekov). Večina je bila tam od četrtka do nedelje, nekateri pa smo podaljšali še za kakšen dan ali dva. Vreme nam je služilo bolj kot pa smo to pričakovali, saj smo vse dni imeli kičasto sončno vreme, davek za to idilo pa smo plačali le prvi dan, ko nas je namočilo in speskalo do gat (beri toča). Plezalke so se nekaterim posušile že naslednji dan, usrane gate od strel in grmenja pa smo oprali šele nazaj v Sloveniji. Zaradi številčnosti udeležencev smo se lahko vsak dan razdelili v različne naveze, kar je omogočilo, da sta se energija in vzdušje tabora še dodatno okrepili. Slike povejo več kot 1000 besed, spodaj pa si lahko preberete še splezane smeri.

Splezali smo:

– M special; VI-; 250 m (Mark in Grega, Noel in Metod, Mark in Maša, Veronika in Martina)

– Spigolo Zero; V+; 140 m (Mark in Jao, Grega, Noel in Metod)

– Ibex; VI-; 470 m (Mark in Noel, Grega in Metod)

– Delenda carthago; 6b+; 180 m (Tinca in Keni)

– Primo spigolo; V; 500 m (Tinca in Keni)

– Orizzonti di gloria; 6a+; 285 m (Tinca in Mark)

– Hexenstein second life; 5c; 200 m; (Tinca in frend)

– Via ada; V+; 425 m (Tinca in frend)

– Spigolo Sud; IV; 210 m (Mark, Maša in Teja)

– Spigolo Alpini; IV; 340 m (Maša, Martina, Veronika)