Jugov steber v Steni

Ker je v meni in Doroteji nekaj “gorenca”, sva namesto parkirnine v Vratih izbrala turistični avtobus in že v petek popoldan odrinila proti Luknji. Ujela sva še dovolj dneva, da sva si že pred spanjem pod milijon zvezdami ogledala potek smeri. Prebudila sva se v jasno jutro, spila kofe in že začela s poplezavanjem do vstopa. Držala sva se Božotove skice (Božo hvala 🙂 ) in brez težav našla prehod čez steno. Sledilo je še iskanje prehodov po Zlatorogovih policah – naslednikom priporočava, da se po preplezani beli plošči držijo možicev v desno, ves čas približno v isti višini, pot preči 2 grapi (prva manjša, druga širša), vse dokler ne dosežejo prepadnega robu. Šele nato naj se začnejo vzpenjati višje, po cca 60 metrih pa bodo desno spet videli nadaljevanje police, ki te po 50 m pripelje na markirano pot.

Sledil je še sestop s postankom pot steno, kjer sva pustila spalki. Bližnjica do tja se je izkazala za neučinkovito. Posledično sva se soglasno odločila, da upočasniva korak, pokličeva Grega (hvala za prevoz 🙂 ) in se ustaviva še v Aljažu, saj avtobusa ob 19ih tako ali tako ne bi ujela.

Smer sledi naravnim prehodom po večinoma kompaktni skali, težavna mesta so delno nabita, v preostanku smeri pa za varovanje poskrbiš sam. Priporočava!

Dodaj odgovor